Pojdi na vsebino

Srebreniški genocid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Srebreniški pokol)
Bitka za Srebrenico in Žepo
Del vzhodne fronte v bosanski vojni

Operacija Krivaja 95 (6. julij – 11. julij) in Operacija Stupčanica 95 (14. julij – 25. julij)
Datum6. julij – 25. julij 1995
Prizorišče
Srebrenica in Žepa, Bosna in Hercegovina
Udeleženci
Republika srbska
10. diverzantski odred		 Bosna in Hercegovina
Nizozemska
Poveljniki in vodje
Ratko Mladić
Radislav Krstić
Milorad Pelemiš[1]
Dražen Erdemović		 Ramiz Bećirović (28. Divizija ArBIH: Srebrenica)
Ejub Golić (28. Divizija ArBIH: Srebrenica→Tuzla)
Avdo Palić (Žepa)
Ton Karremans
Moč
3,000 (Srebrenica), 6,000 (Vlasenica, Zvornik, Bratunac, oko Srebrenice), 750 vojakov (Žepa) 5.500-6.200 (Srebrenica), 1,500 vojakov (Žepa)
370 mirovnika in 2 F-16
Žrtve in izgube
ok. 300 mrtvih ali ranjenih 8,000+ mrtvih
35 632 evakuiranih (Srebrenica, Žepa→Tuzla, Kladanj)
800 begunce(→Sèrbia)[2][3]
750[4] in 1.500 ujetih (Srebrenica in Žepa)

Srebreniški genocid je bil poboj več kot 8000 muslimanskih dečkov in mož, ki so ga julija 1995 v okolici Srebrenice izvedli bosanski Srbi, pod vodstvom generala Ratka Mladića in takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića. Poboj se je v evropsko zgodovino zapisal kot najhujši po drugi svetovni vojni. Mladić in drugi častniki iz vrst bosanskih Srbov so bili obtoženi za vojne zločine in genocid pred sodiščem v Haagu. Večina osumljencev je še na prostosti.

Srebrenica je leta 1993 med vojno v Bosni postala »varno območje« pod zaščito Združenih narodov, ki ga je »varovalo« 600 pripadnikov nizozemskih vojakov misije UNPROFOR-ja. Na področju je bilo kljub sporazumu še nekaj oboroženih sil Bošnjakov, vodil jih je Naser Orić.

7. julija 1995 so bosanski Srbi pod vodstvom Mladiča zavzeli Srebrenico. Nizozemski mirovniki so zahtevali zračne napade, vendar jih ni bilo. Muslimanski vojaki in civilisti so skušali zapustiti Srebrenico in se prebiti do področij pod nadzorom Bošnjakov. Vseh naj bi bilo okrog 12.500. Ko so poskušali ubežati, so Srbi odprli topniški ogenj. Stotine so bile ubite v zasedah, nekateri pa so bili sistematično pobiti in zakopani. Od 12.500 mož, ki so poskušali ubežati, jih je le 5000 prispelo na varno.

Zaradi narave dogodkov in protislovnega poročanja obeh strani je natančno število žrtev neznano. Srbska stran je zavračala kakršnokoli odgovornost za pokol in šele junija 2004 je uradno priznala odgovornost za načrtovanje in izvedbo pokola.

2. junija 2005 se je na sojenju Slobodanu Miloševiću pojavil posnetek, ki je prikazoval srbske vojake in njihov poboj šestih mlajših moških. Kmalu zatem so srbske oblasti aretirale nekaj vojakov s posnetka.

Potočari, 11. julij 2007
465 identificiranih trupel žrtev
Spomenik 13-letnemu dečku

Ob desetletnici poboja so v spominskem centru Potočari pokopali več kot 600 posmrtnih ostankov žrtev iz množičnih grobišč po vsej državi. Gre za moške in fante, ki so jih že uspeli identificirati. V omenjenem spominskem centru so od odprtja leta 2003 do danes pokopali 1300 identificiranih trupel žrtev iz Srebrenice.

Leta 2002 so nizozemske oblasti objavile poročilo o vlogi nizozemskih modrih čelad pri pokolu, kar je povzročilo odstop nizozemske vlade in razpis predčasnih volitev.

Julija 2019 je nizozemsko vrhovno sodišče razsodilo, da je država Nizozemska delno odgovorna za poboje 350 Bošnjakov, saj da so imeli nizozemski vojaki 10 odstotno možnost preprečitve genocida.[5]

23. maja 2024 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo o genocidu v Srebrenici, ki so jo predlagali Ruanda, Nemčija in Bosna in Hercegovina. Resolucija obsoja vsakršno zanikanje genocida v Srebrenici in državam članicam ZN nalaga vsakoletno obeleževanje obletnice genocida v Srebrenici, s ciljem preprečevanja tovrstnih zločinov.[6]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ "Pripadnik francoske tujske legije naj bi bil tudi Milorad Pelemiš, poveljnik 10. diverzantskega odreda vojske Republike srbske. Njegov odred naj bi bil odgovoren za najbolj krut poboj več kot 1.000 Muslimanov v okolici Srebrenice julija 1995."Kako lahko tujci pomagajo vojski?
  2. ↑ "So to avoid the Bosnian Serb forces to their west, about 800 of the men and boys of Zepa fled east. They crossed the Drina River to Yugoslavia, where they were split between two detention camps"211 Bosnians Free After 8 Months. Why So Long?
  3. ↑ "The fact that Milosevic personally intervened and saved 800 Bosnian Muslim men from the enclave who crossed the Drina River into Yugoslavia demanding protection from Milosevic!!! These men where handed over to the Red Cross in Hungary - so that from there they could choose whether or not they wanted to return to Bosnia."Some things to keep in mind about Srebrenica:
  4. ↑ "Page 34931:Out of these 25.000 people, there were about 750 men that were held prisoners because their identity was to be checked and it had to be checked that none of them was suspected of crimes against Serbs in the area. Out of these people, 500 were not suspected at all. They were released, and they were able to go towards Kladanj and Tuzla. Two hundred and fifty of them were held back because there was suspicion against them. They were suspected of crimes against the Serbs. They were detained in Zvornik and Batkovic, and it is probable that out of these people there were some summary executions because some Serbs recognised some of the authors of some crimes in their villages, but according to General Mladic, no more than hundred summary executions took place out of this group of people.« Patrick Barriot.Wednesday, 12 January 2005
  5. ↑ »Vrhovno sodišče: Nizozemska 10-odstotno odgovorna za poboje v Srebrenici«. RTVSLO.si. Pridobljeno 19. julija 2019.
  6. ↑ V, Ž N. , B. »V Generalni skupščini ZN-a potrdili resolucijo o mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici«. rtvslo.si. Pridobljeno 23. maja 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Srebreniški_genocid&oldid=6222005«