Sinice
| Sinice | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Močvirska sinica (Poecile palustris)
| ||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
| ||||||||||
 Skupno območje razširjenosti
|
Sinice (znanstveno ime Paridae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po večjem delu sveta razen Južne Amerike in Oceanije. Mednje uvrščamo 64 vrst, združenih v 14 rodov, ki so pogoste predvsem na severni polobli, največjo raznolikost pa dosegajo v Himalaji.[1][2]
Opis
[uredi | uredi kodo]V splošnem so to majhni ptiči s čokatim telesom, zaobljenimi perutmi in kratkimi nogami ter kljunom. Pogosto imajo greben iz perja na glavi in srednje dolg ali dolg rep. Operjenost je običajno zemeljskih barv, le pri nekaterih vrstah vključuje rumene ali modre odtenke, pogosti pa so kontrastni črno-beli ali črno-sivi vzorci. Samce in samice je težko ločiti med seboj.[1] Tudi različne so si med seboj dokaj podobne in običajno ni težko ugotoviti, da je nek ptič sinica. Po splošni telesni zgradbi so med najbolj konzervativnimi ptičjimi družinami.[3]
So živahne, dnevno aktivne ptice, ki spuščajo veliko zvokov in se lahko izven gnezditvenega obdobja združujejo v vrstno mešane jate. Veljajo za ene bolj inteligentnih ptic za vranami in papigami ter so zelo prilagodljive.[3] Pogostejše vrste so med najbolje preučenimi ptiči, saj živijo blizu človeka v razvitem svetu in jih je možno spremljati s postavljanjem gnezdilnic.[1]
Habitat in razširjenost
[uredi | uredi kodo]Po večjem delu severne poloble so pogoste prebivalke gozdov, ki za gnezdenje praviloma potrebujejo ustrezno velika drevesna dupla. Rade zasedejo gnezdilnice, ki jih nastavijo ljudje. Običajno so monogamne in med paritveno sezono teritorialne, nekatere pa gnezdijo v skupinah in sodelujejo pri vzreji potomcev. Vse sinice se prehranjujejo z žuželkami, v hladnem delu leta pa dopolnjujejo prehrano s semeni, sadeži in poganjki. Nekaj vrst je prilagojenih na bolj sušne habitate, kjer iščejo hrano v nizkem grmičevju ali na tleh, vse pa za gnezdenje potrebujejo dupla ali druge ustrezne luknje. Včasih uporabijo zapuščene brloge glodavcev.[1]
V Sloveniji gnezdi sedem vrst sinic: menišček, čopasta sinica, žalobna sinica, močvirska sinica, gorska sinica, plavček in velika sinica. Predvsem slednja je splošno razširjena in podobno kot po večjem delu Evrope ena najpogostejših ptic.[4]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]
Sinice združujemo v 14 rodov:[2]
- Cephalopyrus (1 vrsta)
- Sylviparus (1 vrsta)
- Melanochlora (1 vrsta)
- Periparus (3 vrste)
- Pardaliparus (3 vrste)
- Lophophanes (2 vrsti)
- Baeolophus (5 vrst)
- Sittiparus (5 vrst)
- Poecile (15 vrst)
- Cyanistes (3 vrste)
- Pseudopodoces (1 vrsta)
- Parus (4 vrste)
- velika sinica (Parus major)
- japonska sinica (Parus minor)
- pepelasta sinica (Parus cinereus)
- zelenohrbta sinica (Parus monticolus)
- Machlolophus (5 vrst)
- Melaniparus (15 vrst)
Njihovi najbližji sorodniki so plašice.[1]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 409–411. ISBN 978-84-941892-0-3.
- ↑ 2,0 2,1 Gill, Frank; Donsker, David, ur. (19. januar 2021). »Waxwings and allies, tits, penduline tits«. IOC World Bird List 11.1. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 28. junija 2021.
- ↑ 3,0 3,1 Gosler, Andrew; Clement, Peter (2007). »Family Paridae (Tits and Chickadees)«. V del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Christie, David (ur.). Handbook of the Birds of the World. Zv. 12: Picathartes to Tits and Chickadees. Barcelona: Lynx Edicions. str. 662–709. ISBN 978-84-96553-42-2.
- ↑ Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
