Rumkale
| Rumkale | |
|---|---|
Rumkale, Gaziantep, Turčija | |
.jpg) Trdnjava Rumkale | |
  Rumkale | |
| Koordinati | 37°16′19″N 37°50′17″E / 37.27194°N 37.83806°E |
| Vrsta | trdnjava |
| Zgodovina nahajališča | |
| Dogodki | Sinoda Armenske cerkve leta 1179 |
Rumkale (turško Rumkale, izg. Rúmkale, poslovenjeno Rimski grad, armensko Հռոմկլա, latinizirano: Hromgla[1]), znana tudi kot Urumgala,[2] je trdnjava nad reko Evfrat v provinci Gaziantep 50 km zahodno od Şanlıurfe.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Antika
[uredi | uredi kodo]Strateški pomen lokacije so verjetno poznali že Asirci, vendar iz obdobij pred letom 1000 pr. n. št. niso našli nobenih ostankov. Mesto so verjetno utrdili Rimljani. V rimskih časih naj bi v Rumkali živel apostol Janez.[3] Za Rimljani so trdnjavo nasledili Bizantinci.
Srednji vek
[uredi | uredi kodo]V poznem 11. stoletju je trdnjava, od takrat znana kot Hromgla, spadala v armenski kneževini, najprej Filareta Varažnunija in nato Vasila Goha.[4] Nekaj časa je bila v posesti latinskih armenskih škofov, potem pa ga je od Beatrice Turbesselske leta 1148 ali 1150 kupil katolikos Gregor III. Pahlavuni kot varno zatočiške za armenski katolikat.[5] Gregorjev brat Ners IV. je bil leta 1166 tukaj izvoljen za armenskega katolikosa. Zdi se, da je v njegovem času tam obstajala zelo velika naselbina, v kateri so bili tudi predstavniki sirske pravoslavne in katoliške cerkve.[6][7]
Trdnjava je nato postala del Armenskega kraljestva Kilikija. V letih 1170 in 1172 so v Hromgli potekale teološke konference, ki so preučevale zvezo med armensko in bizantinsko cerkvijo. Sirska pravoslavna (jakobitska) cerkev je na konferenco poslala svoje opazovalce. Leta 1179 je v Hromgli potekala sinoda 33 armenskih škofov, ki so sklenili kompromis in poslali izpoved vere bizantinskemu cesarju Manuelu I. Komnenu. Cesar je septembra 1180 umrl, preden je izpoved prišla do njega.[8] Od leta 1203 do 1293 je Hromgla služila kot rezidenca katolikosa armenske cerkve.[9] Mesto je postalo pomembno središče za pisanje rokopisov, ki je svoj umetniški vrhunec doseglo pod katolikosom Konstantinom I. Slednji je zaposlil Torosa Roslina, čigar slogovne in ikonografske inovacije so močno vplivale na naslednje generacije armenskih umetnikov.[7]
Leta 1292 so Hromglo po dolgotrajnem obleganju zavzeli Mameluki iz Egipta, ki so ga nato poimenovali Kalat al-Muslimin.
Dostop
[uredi | uredi kodo]Trdnjava, ki se zdaj nahaja na polotoku, ki ga je ustvaril jez Birecik na reki Tigris. Dostopna je s čolnom iz sosednjega naselja Zeugma ali iz mesta Halfeti. Od marca 2017 ob trdnjavi ni več mogoče pristati, ker v sami trdnjavi in na zunanjem obzidju potekajo obsežna gradbena dela.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Sarafean, Georg Avedis (1957). A Briefer History of Aintab A Concise History of the Cultural, Religious, Educational, Political, Industrial and Commercial Life of the Armenians of Aintab. Boston: Union of the Armenians of Aintab. str. 27. Pridobljeno 4. septembra 2022.
- ↑ Öcal, Mehmet; Güler, Selahaddin E.; Mızrak, Remzi (2001). Şanlıurfa kültürü sözlüğü. Şurkav Yayınları. str. 39. ISBN 9789757394235. Pridobljeno 18. novembra 2022.
- ↑ »Roman Castle to open to tourism«. Hürriyet Daily News (v angleščini). Pridobljeno 28. marca 2020.
- ↑ Dadoyan 2012, str. 41.
- ↑ van Lint 1999, str. 32.
- ↑ Russel 2005, str. 201.
- ↑ 7,0 7,1 Evans 2008, str. 141.
- ↑ Hamilton 1999, str. ;4–5.
- ↑ "Eastern Churches" by James Darling, London 1850, page 35, paragraph 2
Viri
[uredi | uredi kodo]- Comfort, Anthony; Abadie-Reynal, Catherine; Ergeç, Rifat (december 2000). »Crossing the Euphrates in antiquity: Zeugma seen from space«. Anatolian Studies. 50: 99–126. doi:10.2307/3643016. JSTOR 3643016. Pridobljeno 27. februarja 2024.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - Dadoyan, Seta B. (1. november 2012). The Armenians in the Medieval Islamic World: Armenian Realpolitik in the Islamic World and Diverging Paradigmscase of Cilicia Eleventh to Fourteenth C (v angleščini). Transaction Publishers. ISBN 978-1-4128-4782-7. Pridobljeno 25. februarja 2024.
- Evans, Helen C. (2008). »Hromkla«. Armenia - Art, Religion, and Trade in the Middle Ages (v angleščini). Metropolitan Museum of Art. ISBN 9781588396600. Pridobljeno 27. februarja 2024.
- Hamilton, B. (1999). »Aimery of Limoges and the Unity of Churches«. V Ciggaar, Krijna Nelly; Teule, Herman G. B. (ur.). East and West in the Crusader States: Context, Contacts, Confrontations II : Acta of the Congress Held at Hernen Castle in May 1997 (v angleščini). Peeters Publishers. str. 1–12. ISBN 978-90-429-0786-7. Pridobljeno 26. februarja 2024.
- van Lint, Theo M. (1999). »Lament on Edessa by Nerses Snorhali«. V Ciggaar, Krijna Nelly; Teule, Herman G. B. (ur.). East and West in the Crusader States: Context, Contacts, Confrontations II : Acta of the Congress Held at Hernen Castle in May 1997 (v angleščini). Peeters Publishers. str. 29–48. ISBN 978-90-429-0786-7. Pridobljeno 26. februarja 2024.
- Russel, James R. (2005). »The Credal Poem Hawatov Xostovanim ("I confess in faith") of St. Nerses the Graceful«. V Ginkel, Jan J.; Murre-van den Berg, Hendrika Lena; Lint, Theo Maarten van (ur.). Redefining Christian Identity: Cultural Interaction in the Middle East Since the Rise of Islam (v angleščini). Peeters Publishers. str. 185–236. ISBN 978-90-429-1418-6. Pridobljeno 26. februarja 2024.
- Stewart, Angus (2006), 'Hromgla', in Alan V. Murray (ed.), The Crusades: An Encyclopaedia, II, p. 607. ABC-CLIO, Inc., ISBN 1-57607-862-0
- Reuven Amitai-Preiss (1995), Mongols and Mamluks: The Mamluk-Īlkhānid War, 1260-1281, pp. 179–225. Cambridge University Press, ISBN 0-521-46226-6.