Ofelija (luna)
 | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | Richard J. Terrile / Voyager 2 |
| Datum odkritja | 20. januar, 1986 |
| Oznake | |
| Uran VII, S/1986 U 8 | |
| Značilnosti tira | |
Srednji polmer orbite | 53.763,390 ± 0.847 km[1] |
| Izsrednost | 0,00992 ± 0,000107[1] |
| 0,37640039 ± 0,00000357 dni[1] | |
| Naklon tira | 0,10362 ± 0,055° (na Uranov ekvator)[1] |
| Obkroža | Uran |
| Fizikalne značilnosti | |
| Razsežnosti | 54 × 38 × 38 km[2] |
Srednji polmer | 23 ± 4 km[2] |
| ~6.600 km²[3] | |
| Prostornina | ~41.000 km³[3] |
| Masa | ~5,1×1016 kg[3] |
Srednja gostota | ~1,3 g/cm³ predvideno |
| ~0,0070 m/s²[3] | |
| ~0,018 km/s[3] | |
| sinhrono[2] | |
| 1°[2] | |
| Albedo | 0,08 ± 0,01 [4] |
| Temperatura | ~64 K[3] |
Ofelija je Uranov notranji pastirski satelit.
Odkritje in imenovanje
[uredi | uredi kodo]Luno Ofelijo je odkril Richard J. Terrile 20. januarja 1986 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Takrat je dobila začasno oznako S/1986 U 8
[5].
Pozneje je niso več opazili do leta 1997, ko jo je posnel Vesoljski teleskop Hubble [4][6].
Astronoma Richard French in Philip Nicholson sta iskala v Uranovih obročih popačenja, ki bi jih lahko povzročila dva pastirska satelita (Kordelija in Ofelija). Našla sta valovanje na enem robu obroča ε. Izračunala sta lego obeh lun in Erich Karkoschka je na posnetkih, ki jih je naredil Vesoljski teleskop Hubble, našel obe luni v marcu leta 2000.
Uradno ime je dobila po Ofeliji, hčerki Polonija iz Shakespearove tragedije Hamlet.
Lastnosti
[uredi | uredi kodo]O luni Ofeliji je znana samo tirnica [1], premer [2] in albedo. Na slikah, ki jih je naredil Voyager 2, izgleda podolgovato telo z vzdolžno osjo usmerjeno proti Uranu. Njena gostota je 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. To kaže na to, da jo sestavlja v veliki meri tudi vodnega ledu. Njena površina je zelo temna (albedo je 0,08[4]). Težnostni pospešek na površini je komaj 0,0073 m/s². Njena tirnica je znotraj sinhrone tirnice, ki se ji zaradi plimskih vplivov počasi zmanjšuje polmer.
Opombe in reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jacobson, R.A. (1998). »The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations«. The Astronomical Journal. 115: 1195–1199. doi:10.1086/300263.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Karkoschka, Erich (2001). »Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites«. Icarus. 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Izračunano iz ostalih parametrov
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Karkoschka, Erich (2001). »Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope«. Icarus. 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596.
- ↑ Smith, B. A. (27. januar 1986). »IAU Circular No. 4168«. Pridobljeno 6. avgusta 2006.
- ↑ Showalter, M. R.; Lissauer, J. J. (3. september 2003). »IAU Circular No. 8194«. Pridobljeno 5. avgusta 2006.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Podatki o Ofeliji Arhivirano 2007-08-01 na Wayback Machine. pri NASI
V splošnem navedeni po naraščajoči oddaljenosti od Urana. | |
| Notranji | |
| Glavni (sferoidni) | |
| Zunanji nepravilni | |
.svg){kind=small}
