Magnus Livonski

Magnus Livonski
Škof Ösel-Wieka
Vladanje	1560–1572
Škof Kurlandije
Vladanje	1560–1583
Kralj Livonije (nazivni)
Vladanje	1570–1578
Rojstvo	26. avgust 1540 Kopenhagen
Smrt	28. marec 1583({{padleft:1583|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (42 let) Piltene[d]
Pokop	Piltene (1583) Roskildska stolnica (1662)
Zakonec	Marija Vladimirovna Staricka
Potomci	Marija Oldenburška Evdoksija Oldenburška
Rodbina	Oldenburška dinastija
Oče	Kristijan III. Danski
Mati	Doroteja Saxe-Lauenburška
Religija	luteranska

Magnus Danski ali Magnus Holsteinski (dansko Magnus af Øsel, estonsko Magnus, latvijsko Magnuss, rusko Магнус, Magnus) je bil danski princ,^[2] vojvoda Holsteina in član rodbine Oldenburg, * 5. september (26. avgust) 1540, Kopenhagen, Danska, † 28. marec (18. marec) 1583, Piltene, Latvija.

Kot vazal ruskega carja Ivana IV. Groznega je bil od leta 1570 do 1578 naslovni kralj Livonije.^[3]

Rojen je bil leta 1540 v Kopenghagenskem gradu kot drugi sin danskega in norveškega kralja Kristijana III. in Doroteje Saxe-Lauenburške. Pri 17 letih so ga poslali v Nemčijo, da bi se izobraževal na več nemških dvorih. Po očetovi smrti leta 1559 se je vrnil na Dansko na kronanje svojega brata Friderika II.

Še isto leto je knezoškof Ösel-Wieka in Kurlandije Johannes V. von Münchhausen prodal svoje ozemlje v Livoniji kralju Frideriku II. za 30.000 tolarjev. Da bi se izognil dedni delitvi svojega ozemlja, je Friderik II. prepustil to ozemlje svojemu mlajšemu bratu Magnusu pod pogojem, da se odreka svojim dednima vojvodinama Schleswig in Holstein. Magnus je pristal na bratove pogoje. Leta 1560 je s svojo vojsko pristal v Saaremi in bil takoj izvoljen za škofa.^[4]

Med livonsko vojno je Magnus 10. junija 1570 prišel v Moskvo, kjer ga je car Ivan IV. Grozni kronal za kralja Livonije. Magnus je Ivanu kot svojemu fevdalnemu gospodu prisegel zvestobo in dobil ustrezno listino za Livonijo, ki jo je Ivan štel za svojo dediščino. Pogodbo med Ivanom IV. in Magnusom je v Ivanovem imenu podpisal opričnik Vasilj Ščelkalov. Ozemlje novega kraljestva je bilo v švedski posesti in ga je bilo treba osvojiti. Za bodočo rezidenco livonskega kralja je bil kljub temu že izbran grad Põltsamaa.^[5]

Novokronani kralj Magnus je zapustil Moskvo z vojsko 20.000 ruskih vojakov in ciljem, da osvoji Reval. Ivanovo upanje, da bo dobil podporo brata Friderika II., se ni izpolnilo, zato je konec marca prekinil obleganje Revala in zapustil bojišče.^[2][6]

Leta 1577 je izgubil naklonjenost ruskega carja. Ker ni dobil bratove podpore, je sklical livonsko plemstvo, da bu pomaga v boju protu tuji okupaciji. Vojska Ivana III. Poljskega ga je napadla in ujela. Ko so ga osvobodili, se je odrekel kraljevskemu naslovu in vse pravice do prestola prenesel na poljsko-litovskega kralja Štefana Báthoryja.^[7]

Zadnjih šest let življenja je preživel v gradu Pilten v Kurlandski škofiji, kjer je umrl kot upokojenec Krone poljskega kraljestva.^[8]

Leta 1662 so njegovo telo odpeljali na Dansko in ponovno pokopali v Roskildski stolnici.^[9]

Magnus se je 12. aprila 1574 poročil Marijo Vladimirovno Stariško, hčerko stariškega kneza Vladimirja. Z njo je imel hčerki

• Marijo Oldenburško (okoli julija 1580 – okoli 1597)
• Evdoksijo Oldenburško (okoli 1581 – okoli 1588)