Herman Spanheimski

Herman Spanheimski ali Herman II. Spanheimski, plemič iz rodbine Spanheimov, Koroški vojvoda. * ?, † 4. oktober 1181.

Herman se je rodil Ulriku I. in Juditi iz Badna, imel je starejšega brata Henrika V., koroškega vojvodo, in brata Ulrika.^[2][3] Poročen je bil sprva z Marijo Češko, nato pa z Agnezo (Nežo) Babenberško, bivšo ogrsko kraljico(vdovo po Štefanu III.), s katero je imel dva otroka: starejši Ulrik II. je kot vojvoda vladal v letih 1181−1202, mlajši Bernard pa v letih 1202−1256.^[3][4][5]

• 1158 regent za vojvodski prestol na Koroškem^[3]
• Odvetnik Krške škofije na Koroškem^[3]
• poslanec cesarja Barbarosse v Parizu leta 1161^[3]
• med letoma 1161 in 1181 vojvoda Koroške, nasledil je svojega starejšega brata Henrika V.^[2] V času svoje vladavine je sledil politiki, zvesti cesarju Frideriku Barbarosi.^[2] Koroški vojvoda Herman je bil prvi Spanheim, ki je začel sistematično oblikovati svojo vojvodsko oblast v teritorialno gospostvo, pri tem pa se je opiral na trge in mesta (sam je ustanovil Celovec in morda tudi Šentvid), Ljubljani je posvečal posebno pozornost, saj je lahko izkoriščal razmere, ko je bila posest na Kranjskem razdrobljena, fevdalci pa med seboj sprti.^[6] Za Hermana se v virih že omenjajo njegovi ministeriali, ki so se leta 1174 z udeležbo na sodnem zboru pri Šentvidu aktivno udeležili izvajanja oblasti, leta 1177 pa so za vojvodo Hermana zavzeli grad Trebinje (Treffen) pri Beljaku.^[7]