Herbert Marcuse

Herbert Marcuse
Rojstvo	19. julij 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2][…] Berlin[4][5]
Smrt	29. julij 1979({{padleft:1979|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][…] (81 let) Starnberg[d][5]
Državljanstvo	Weimarska republika  ZDA  Zvezna republika Nemčija  Nemčija[6][5]  Švica[5]
Poklic	filozof, sociolog, politični teoretik, univerzitetni učitelj, politolog
Obdobje	Filozofija 20. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	Frankfurtska šola
Glavna zanimanja	marksizem
Vplivi Kant, Hegel, Kierkegaard, Marx, Nietzsche, Freud, Husserl, Heidegger, Lukács
Vplival na Norman O. Brown, Angela Davis, Andrew Feenberg, Jürgen Habermas, Abbie Hoffman, Gad Horowitz, Douglas Kellner, William Leiss
Podpis

Herbert Marcuse, nemški filozof in sociolog, * 19. julij 1898, Berlin, † 29. julij 1979, Starnberg.

Marcuse je najbolj znan po svojih delih Eros in civilizacija, Enodimenzionalni človek ter Um in revolucija.

Marcuse se je rodil v izobraženo meščansko judovsko družino. Med prvo svetovno vojno je bil konjar v nemški armadi, kasneje pa je začel s študijem filozofije na berlinski univerzi. Leta 1919 je s svojimi soborci iz vojne sodeloval pri poskusu socialistične revolucije v Berlinu.

Doktorat z naslovom Heglova ontologija in utemeljitev teorije zgodovinskosti je zagovarjal na Univerzi v Freiburgu leta 1922 pri profesorju Heideggerju. Po doktoratu se je preselil nazaj v Berlin, leta 1933 pa se je pred nacisti umaknil najprej v Švico nato pa v ZDA.

Med drugo svetovno vojno je delal za U.S. Office of War Information (OWI), kjer je sodeloval pri projektih protinacistične propagande. Leta 1943 je postal član OSS, kjer je sodeloval pri projektih denacifikacije Nemčije, ki naj bi sledila drugi svetovni vojni. Po ukinitvi OSS leta 1945 je do leta 1951 postal uslužbenec State Departmenta.

Od leta 1952 naprej je predaval na univerzah v New Yorku, Los Angelesu, Bostonu in na koncu na univerzi San Diego v Kaliforniji.

Bil je eden vodilnih predstavnikov Frankfurtske šole marksizma v zahodnem svetu, s svojim kritičnim odnosom do moderne kapitalistične družbe pa je postal eden ključnih ideologov študentskega gibanja v Ameriki in Evropi.

Bil je tudi velik nasprotnik ameriške intervencije v Prašičjem zalivu ter zagovornik kubanske revolucije. Kasneje je bil tudi velik nasprotnik vietnamske vojne.

• Um in revolucija (Reason and Revolution: Hegel and the Rise of Social Theory), 1941
• Eros in civilizacija (Eros and Civilization: A Philosophical Inquiry into Freud), 1955
• Enodimenzionalni človek (One-Dimensional Man), 1964
• A Critique of Pure Tolerance (1965, soavtorja Robert Paul Wolff in Barrington Moore, Jr.)
• Counterrevolution and Revolt, 1972
• The Aesthetic Dimension: Toward a Critique of Marxist Aesthetics, 1978

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Herbert Marcuse

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Herbert Marcuse

• Podrobna 'uradna' stran Herberta Marcusa, ki jo je ustanovil eden njegovih vnukov
• Biografija - A. Buick Arhivirano 2004-12-10 na Wayback Machine. na worldsocialism.org
• Biografija in eseji, Douglas Kellner
• »Herbert Marcuse (on-line) Archive« na marxists.org
• Eros and Civilization (1955) - izvlečki v angleščini
• One-Dimensional Man (1964), delni tekst na marcuse.org
• Repressive Tolerance (1965), esej na marcuse.org
• Bibliografija Marcusovih del na marcuse.org
• Seznam del o Marcusu, marcuse.org
• Seznam učenjakov in aktivistov, na katere je vplival Marcuse, marcuse.org
• Herbert's Hippopotamus: Marcuse and Revolution in Paradise Arhivirano 2008-12-03 na Wayback Machine., biografski dokumentarec
• Bernard Stiegler, »Spirit, Capitalism, and Superego« Arhivirano 2008-12-01 na Wayback Machine.