Horovo oko
Horovo oko je staroegipčanski simbol zaščite, vladarske moči in dobrega zdravja.
Oko je poosebljalo boginjo Vadžet (tudi Vedžat,[1][2][3] Udžat,[4] Vedžojet, Edžo ali Uto[5]) Horovo oko je podobno Rajevemu očesu, s katerim imata veliko enakih pojmov.
Ime Vadžet izhaja iz besede wadj, ki pomeni zeleno. Grki in Rimljani so ko poznali kot uraeus, iz egipčanskega iaret, ki pomeni dvigajoča (se) kot kobra, ki se v obrambi dvigne v zrak.[6] Vadžet je bila ena od prvih egipčanskih božanstev, katero so kasneje povezali z boginjami Bastet, Sekmet, Mut in Hator. Bila je zavetnica Spodnjega Egipta. Pod njeno zaščito je bilo svetišče per-unu, glavno v Nilovi delti.[6] S tem očesom so upodabljali tudi boginjo Hator.[7]
Pogrebni amuleti so pogosto imeli obliko Horovega očesa. Vadžet ali Horovo oko je bilo osrednji element sedmih zapestnic iz zlata, fajanse, karneola in lapisa lazuli, najdenih na mumiji faraona Šošenka II.[3] Vadžet naj bi varovala faraona pred zlom v zemljskem in v posmrtnem življenju.[3] Stari Egipčani in srednjevzhodni pomorščaki so Horovo oko pogosto naslikali na premce svojih ladij, da bi jim zagotovilo varno plovbo.[8]
Hor
[uredi | uredi kodo]
| ||
| wedjet – Horovo oko | ||
|---|---|---|
| Egipčanski hieroglifi |
Hor je bil staroegičanski bog, katerega so običajno upodabljali kot južnega sokola ali sokola selca.[9] Njegovo desno oko je bilo povezano s sončnim bogom Rajem. Na očesu kot simbolu so bile upodobljene značilnosti sokolovega očesa, vključno s solzo, ki je včasih upodobljena pod očesom. Njegova zrcalna slika ali levo oko je včasih simboliziralo Luno in boga Džehutija (Tot).[10]
V enem od mitov, v katerem se Set in Hor po Ozirisovi smrti borita za oblast, je Set Horu izpraskal levo oko. Večino očesa sta obnovila Hator ali Tot, zadnji del pa je ustvaril morda čudež. Ko je bilo Horovo oko spet celo, ga je Hor ponudil svojemu očetu Ozirisu v upanju, da ga bo obudil v življenje. Horovo oko je zato pogosto simboliziralo žrtvovanje, ozdravljenje, obnovo in zaščito.[11]
Oko kot hieroglif in simbol
[uredi | uredi kodo]Za prikaz Horovega očesa se je uporabljalo sedem različnih hieroglifov. Najpogostejši je bil ir.t, ki je pomenil tudi storiti ali narediti ali tisti, ki (nekaj) počne.[5] V egipčanski mitologiji oko ni bilo pasiven organ vida, ampak sredstvo delovanja, zaščite ali jeze.
Hieroglif Horovo oko je v Gardinerjevem seznamu hieroglifov označen z D10.[12] V standardu Unicode, ki je enak standardu ISO 10646, ima oznako U+13080.[13]
Matematika
[uredi | uredi kodo].svg)
V Starem Egiptu so večino ulomkov pisali kot vsoto enotskih ulomkov, se pravi ulomkov s števcem 1 (glej Rhindov matematični papirus, preglednica 2/n).[14] Ulomek ¾ na primer, so zapisali z vsoto ½ + ¼.
Za zapis ulomkov 1 ulomljeno s prvimi šestimi potencami števila 2, so Egipčani uporabljali različne dele Horovega očesa:[15]
- desna stran očesa = 1⁄2
- zenica = 1⁄4
- obrv = 1⁄8
- leva stran očesa = 1⁄16
- zavit rep = 1⁄32
- solza = 1⁄64
Preglednica ulomkov Horovega očesa je tudi v Rhindovem matematičnem papirusu.[16]
Študije egipčanske matematike od 1970. let do danes so jasno pokazale, da je teorija o Horovem očesu varljiva in Jim Ritter je leta 2003 dokončno dokazal, da je napačna.[17][18][19] Simboli, ki so jih uporabljali v matematiki, so resnično podobni delom Horovega očesa, vendar so drugačni.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Pommerening, Tanja (2005): Die altägyptischen Hohlmaße, Studien zur Altägyptischen Kultur, Beiheft 10, Hamburg: Helmut Buske Verlag.
- ↑ Stokstad, Marilyn (2007): Chapter 3: Art of Ancient Egypt, Art History, Volume 1 (3. izdaja), Upper Saddle River, N.J.: Pearson Prentice Hall. ISBN 9780131743205. OCLC 238783244.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Silverman, David P. (1997): Chapter 14: Egyptian Art, Ancient Egypt, Duncan Baird Publishers. str. 228.
- ↑ Bongioanni, Alessandro, Croce, Maria, ur. (2003): The Treasures of Ancient Egypt: From the Egyptian Museum in Cairo, Universe Publishing. str. 622.
- ↑ 5,0 5,1 Butler, Edward P.: Wadjet, Goddesses and Gods of the Ancient Egyptians: A Theological Encyclopedia,Henadology: Philosophy and Theology. Pridobljeno 4. oktobra 2010.
- ↑ 6,0 6,1 Hart, George (2005): The Routledge Dictionary of Egyptian Gods and Goddesses, ISBN 0-415-34495-6.
- ↑ Lady of the West. Hethert.org. Pridobljeno 17. januarja 2012.
- ↑ Freeman, Charles (1997): The Legacy of Ancient Egypt, Facts on File, Inc. str. 91.
- ↑ Wilkinson, Richard H. (2003): The Complete Gods and Goddesses of Ancient Egypt, Thames & Hudson, str. 202.
- ↑ http://symboldictionary.net/?p=519 Arhivirano 2012-02-23 na Wayback Machine. Eye of Horus, Eye of Ra (Udjat, Wedjet), Symboldictionary.net. Pridobljeno 17. januarja 2012.
- ↑ Pinch, Geraldine (2004): Egyptian Mythology: A Guide to the Gods, Goddesses, and Traditions of Ancient Egypt, Oxford University Press, str. 131–132.
- ↑ Allen, James P. (2000): Middle Egyptian: An Introduction to the Language and Culture of Hieroglyphs, Cambridge University Press, str. 426.
- ↑ Unicode standard for Egyptian hieroglyphs.
- ↑ Zaslavsky, Claudia (1993): Multicultural Mathematics: Interdisciplinary Cooperative-Learning Activities, ISBN 9780825121814, str. 20.
- ↑ Stewart, Ian (2009): Professor Stewart's Hoard of Mathematical Treasures, Profile Books, ISBN 978 1 84668 292 6, str4. 76–80.
- ↑ Hilary Wilson (1995): Understanding Hieroglyphs: A Complete Introductory Guide, London: Michael O'mara Books Ltd., str. 165.
- ↑ Ritter, Jim (2002: Closing the Eye of Horus: the Rise and Fall of 'Horus-Eye Fractions v Steele, J.; Imhausen, A. Under One Sky: Astronomy and Mathematics in the ancient Near East, Münster: Ugarit-Verlag, str. 297–323.
- ↑ Katz, V., ur. (2007): The Mathematics of Egypt, Mesopotamia, China, India, and Islam: A Sourcebook, Princeton: Princeton University Press.
- ↑ Robson, E.; Stedall, J., ur. (2009): The Oxford Handbook of the History of Mathematics, Oxford: Oxford University Press.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Horovo oko ali Vadžetin obesek -
Krona nubijskega kralja -
Lesen zaboj, okrašen z bronom, srebrom, slonovino in zlatom -
-
Zbirka amuletov, Britanski muzej, soba 62 -
Glinast amulet boginje Vadžet, Louvre, okoli 500 pr. n. št. -
Skarabej, The Walters Art Museum
