Pojdi na vsebino

Obvodni netopir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 13:02, 2. oktober 2022 od InternetArchiveBot (pogovor | prispevki) (Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Obvodni netopir

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Chiroptera (netopirji)
Družina: Vespertilionidae (gladkonosi netopirji)
Rod: Myotis
Vrsta: M. daubentonii
Znanstveno ime
Myotis daubentonii
(Kuhl, 1817)

Obvodni netopir (znanstveno ime Myotis daubentonii) je srednje velika vrsta netopirjev, ki je razširjena v Evropi in Aziji. Znanstveno ime nosi po francoskem naravoslovcu Louisu-Jean-Marie Daubentonu.

Odrasli obvodni netopirji zrastejo med 45 in 55 mm v dolžino, imajo razpon prhuti med 240 in 275 mm[2] in tehtajo med 7 in 15 g. Hrbet je rjavo sive barve, po trebuhu je kožuh srebrno siv. Mladi netopirji so običajno temnejših odtenkov. Opna na prhutih je temno rjave barve, obraz in smrček je rožnat. Obvodni netopir lahko živi do 22 let, razširjen pa je v obvodnih gozdovih, po čemer je dobil slovensko ime. Hibernira od septembra do sredine marca ali začetka aprila. Pari se jeseni, mladiči pa se skotijo spomladi. Samice se takrat združijo v kolonije med 40 in 80 osebkov in skupaj vzgajajo mladiče, ki se osamosvojijo po 6 do 8 tednih.

Eholociranje

[uredi | uredi kodo]

Obvodni netopir lovi žuželke s pomočjo eholociranja na frekvencah med 32 in 85 kHz z dolžino pulza 3,3 ms.[3][4] Običajno lovi leteče žuželke nad vodno gladino.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Chiroptera Specialist Group (1996). Myotis daubentonii . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 10 May 2006.
  2. Klaus Richarz (2004). Fledermäuse beobachten, erkennen und schützen. Franckh-Kosmos, Stuttgart. ISBN 978-3-440-09691-8.
  3. Parsons, S. and Jones, G. (2000) 'Acoustic identification of twelve species of echolocating bat by discriminant function analysis and artificial neural networks.' J Exp Biol., 203: 2641-2656.
  4. Obrist, M.K., Boesch, R. and Flückiger, P.F. (2004) 'Variability in echolocation call design of 26 Swiss bat species: Consequences, limits and options for automated field identification with a synergic pattern recognition approach.' Mammalia., 68 (4): 307-32.