Tomaž Hren
| Tomaž Hren | |
|---|---|
| pokojni ljubljanski škof | |
.jpg) | |
| Sedež | Ljubljana |
| Obdobje službovanja | 1597 - 1630 |
| Predhodnik | Janez Tavčar |
| Naslednik | Rinaldo Scarlichi |
| Redovi | |
| Duhovniško posvečenje | leta 1588 |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 13. november 1560 Ljubljana |
| Smrt | 10. februar 1630 Gornji Grad |
| Vera | rimskokatoliška |
| Catholic-hierarchy.org | |
Tomaž Hren (Kren, Chrön), slovenski rimskokatoliški duhovnik, ljubljanski škof, mecen, * 13. november 1560, Ljubljana, † 10. februar 1630, Gornji Grad.
Življenje in delo
Hren je bil ljubljanski katoliški škof. Bil je glavni protireformator na Kranjskem.
Mladost je preživel v ljubljanski protestantski družini, leta 1573 je šel v jezuitsko šolo v Gradec in leta 1588 postal duhovnik. Tedaj je dobil Trubarjev kanonikat v Ljubljani. Leta 1597 je bil imenovan za ljubljanskega škofa, 1599 pa potrjen v Rimu. Od 1614 do 1621 je bil namestnik deželnega kneza. Med leti 1600 in 1603 je v svoji škofiji uničil protestantske knjige in zatrl protestantizem, ohranil pa Dalmatinovo Biblijo in dobil papeško dovoljenje za njeno rabo, s čimer je ohranil jezikovno in knjižno tradicijo.
V Ljubljani je hotel ustanoviti tiskarno; načrtoval je izdajo katehetičnih priročnikov, hkrati pa nasprotoval jezuitom, ki so vpeljali slovenski krščanski nauk in slovenske pridige. J. Čandku je omogočil izdajo evangelijev in apostolskih pisem (Evangelia inu listuvi (1613) in sam prečistil besedilo, ki sta mu bila osnova Trubarjev in Dalmatinov prevod. Zlagal je cerkvene pesmi, ki so ostale v rokopisu. Humanističnih idej o jeziku za oblikovanje verske zavesti sicer ni povsem zavrgel, vendar je po nasilnem zatrtju protestantske verske in jezikovne dejavnosti premalo storil, da bi se obe prvini ponovno povezano uveljavili v slovenskem kulturnem razvoju. Hren ima posebne zasluge za obnovo cerkvene umetnosti. Moralno in materialno je podpiral prenovo in zidavo mnogih zanemarjenih ali od Turkov porušenih cerkva.
Bil je tudi zavzet za cerkveno glasbo: naročal je nove orgle in izpopolnjeval zbirko glasbenih partitur z deli najvidnejših komponistov. Za vzgojo duhovnikov je v Gornjem Gradu ustanovil Collegium Marianum, kar je vplivalo na nastanek vrste cerkvenih šol vse do 18. stoletja.
Glej tudi