Ogled vira Tim Berners-Lee

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:

Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.

Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪EPIC‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected.

Začetek blokiranja: 09:48, 2. julij 2024
Pretek blokiranja: 09:48, 2. julij 2025

Vaš trenutni IP-naslov je 206.189.44.186. Blokirani razpon je 206.189.32.0/20.

Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.

V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.

Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.

{{Infopolje Oseba
|name             = Tim Berners-Lee
|honorific_suffix = {{post-nominals|country=GBR|size=100%|OM|KBE|FRS|FREng|FRSA|DFBCS}}
|other_names      = TimBL<br>TBL
|education        = [[The Queen's College, Oxford]] (BA)
|spouse           = {{marriage|Nancy Carlson|1990|2011|end=div}}<br>{{marriage|[[Rosemary Leith]]|2014}}
|awards           = [[Turingova nagrada]] (2016)<br>[[Nagrada kraljice Elizabete za inženirstvo]] (2013)<br>[[Nacionalna akademija znanosti ZDA|Član Nacionalne akademije znanosti ZDA]] (2009)<br>[[Order of Merit]] (2007)<br>[[ACM Software System Award]] (1995)
|module           = {{Infobox scientist
|embed            = yes
|workplaces       = [[CERN]]<br>[[Massachusetts Institute of Technology]]<br>[[World Wide Web Consortium]]<br>[[University of Oxford]]<br>[[University of Southampton]]}}
|website          = w3.org/People/Berners-Lee
}}
[[Sir (naziv)|Sir]] '''Timothy John »Tim« Berners-Lee''', [[Red zaslug|OM]], [[Red britanskega imperija|KBE]], [[Kraljeva družba|FRS]], [[Britanci|britanski]] [[informacijska tehnologija|informatik]], * [[8. junij]] [[1955]], [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].

Študiral je [[fizika|fiziko]] na Queen's College v [[Oxford]]u in že zgodaj pokazal zanimanje za [[računalništvo]]. Leta 1989 se je zaposlil v [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|Cernu]], kjer je zasnoval [[svetovni splet]], izumil protokol [[HTTP]] in postavil prvi [[spletni strežnik]]. 25. decembra 1990 je s pomočjo sodelavcev pri Cernu vzpostavil prvo HTTP povezavo med odjemalcem in strežnikom preko [[internet]]a, zaradi česar je prepoznan kot izumitelj svetovnega spleta.

Danes deluje kot raziskovalec v laboratoriju za računalniške znanosti [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|Tehnološkega inštituta Massachusettsa]] in direktor organizacije [[World Wide Web Consortium]] (W3C), ki koordinira razvoj svetovnega spleta.

== Zgodnje življenje in izobraževanje ==
Berners-Lee se je rodil 8. junija 1955 v Londonu v Angliji<ref name="W3Bio">{{Navedi splet|url=http://www.w3.org/People/Berners-Lee/Longer.html|title=Berners-Lee Longer Biography|publisher=World Wide Web Consortium|accessdate=18 January 2011}}</ref> kot najstarejši od štirih otrok [[Mary Lee Woods]] in [[Conway Berners-Lee]]. Njegovi starši – tako mati kot oče sta bila pionirja računalniške dobe, ki sta sodelovala pri izdelavi prvega komercialnega elektronskega računalnika<ref name="delo1">{{Navedi splet|title=Izumitelj in rešitelj svetovnega spleta|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/izumitelj-in-resitelj-svetovnega-spleta/|website=www.delo.si|accessdate=2022-06-20|language=sl-si}}</ref> [[Ferranti Mark 1]], ki je omogočal shranjevanje podatkov. Obiskoval je osnovno šolo Sheen Mount, nato pa je od leta 1969 do 1973 obiskoval [[Šola Emanuel|Emanuel School]] v jugozahodnem Londonu.<ref name="whoswho">{{Who's Who}} {{Zahtevana naročnina}}</ref><ref name="tecb">{{Navedi novice|title=Web's inventor gets a knighthood|work=BBC News|date=31 December 2003|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/technology/3357073.stm|accessdate=10 November 2015}}</ref> Kot otrok je bil navdušen nad vlaki, tako da se je elektronike naučil iz makete železnice.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ft.com/cms/s/0/b022ff6c-f673-11e1-9fff-00144feabdc0.html#axzz25mg7CPq7|title=Lunch with the FT: Tim Berners-Lee|website=Financial Times|date=7 September 2012}}</ref> O leta 1973 do 1976 je študiral na [[The Queen's College, Oxford|The Queen's College v Oxfordu]], kjer je diplomiral iz fizike.<ref name="whoswho" /><ref name="W3Bio" /> Berners-Lee je med študijem na univerzi izdelal računalnik iz starega [[Televizijski sprejemnik|televizijskega sprejemnika]].<ref name="auto1">{{Navedi novice|url=https://www.thehindu.com/todays-paper/tp-in-school/he-caught-us-all-in-the-web/article24836867.ece|title=He caught us all in the Web!|date=1 September 2018|work=The Hindu|accessdate=2 September 2018|language=en-IN|issn=0971-751X}}</ref>

== Kariera in raziskovanje ==
[[Slika:Tim_Berners-Lee.jpg|desno|sličica|Berners-Lee, 2005]]
Po diplomi je Berners-Lee delal kot inženir v telekomunikacijskem podjetju [[Plessey]] v mestu [[Poole]] v Dorsetu.<ref name="W3Bio2">{{Navedi splet|url=http://www.w3.org/People/Berners-Lee/Longer.html|title=Berners-Lee Longer Biography|publisher=World Wide Web Consortium|accessdate=18 January 2011}}</ref> Leta 1978 se je pridružil D. G. Nash v [[Ferndown|Ferndownu]] v Dorsetu, kjer je pomagal ustvariti programsko opremo za tiskalnike.<ref name="W3Bio2" />

Berners-Lee je delal kot [[Delodajalec|neodvisni izvajalec]] v [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN-]]<nowiki/>u od junija do decembra 1980. Medtem ko je bil v [[Ženeva|Ženevi]], je predlagal projekt, ki temelji na konceptu [[Hipertekst|hiperteksta]], da bi olajšal izmenjavo in posodabljanje informacij med raziskovalci.<ref>{{Navedi splet|title=Berners-Lee's original proposal to CERN|publisher=World Wide Web Consortium|date=March 1989|url=http://www.w3.org/History/1989/proposal.html|accessdate=25 May 2008}}</ref> Zato je zgradil prototip sistema z imenom [[POVPRAŠAJ|INQUIRE]].<ref name="linvinginternet">{{Navedi splet|last=Stewart|first=Bill|title=Tim Berners-Lee, Robert Cailliau, and the World Wide Web|url=http://www.livinginternet.com/w/wi_lee.htm|accessdate=22 July 2010}}</ref>

Potem ko je konec leta 1980 zapustil CERN, se je zaposlil pri John Poole's Image Computer Systems, Ltd, v Bournemouthu v Dorsetu.<ref name="faq">{{Navedi splet|title=Frequently asked questions|url=http://www.w3.org/People/Berners-Lee/FAQ.html|publisher=World Wide Web Consortium|accessdate=22 July 2010|first=Tim|last=Berners-Lee}}</ref> Tri leta je vodil tehnični del podjetja.<ref>{{Navedi novice|last=Grossman|first=Wendy|title=All you never knew about the Net ...|work=The Independent|date=15 July 1996}}</ref> Projekt, na katerem je delal, je bil "[[klic oddaljene procedure]] [[Real-time|v realnem času]]", kjer je dobil izkušnje za delo z [[Računalniško omrežje|računalniškimi omrežji]]. <ref name="faq" /> Leta 1984 se je vrnil v CERN.<ref name="linvinginternet2">{{Navedi splet|last=Stewart|first=Bill|title=Tim Berners-Lee, Robert Cailliau, and the World Wide Web|url=http://www.livinginternet.com/w/wi_lee.htm|accessdate=22 July 2010}}</ref>

Leta 1989 je bil CERN največje Internetno vozlišče v Evropi in Berners-Lee je videl priložnost za povezovanje hiperbesedila z internetom:{{Citatni blok|I just had to take the hypertext idea and connect it to the [[Transmission Control Protocol|TCP]] and [[Domain Name System|DNS]] ideas and—ta-da!—the World Wide Web.|author=Tim Berners-Lee<ref>{{navedi splet|first=Tim |last=Berners-Lee|title=Answers for Young People|publisher=World Wide Web Consortium|url=http://www.w3.org/People/Berners-Lee/Kids.html|access-date=25 May 2008}}</ref>}}{{Citatni blok|Creating the web was really an act of desperation, because the situation without it was very difficult when I was working at CERN later. Most of the technology involved in the web, like the hypertext, like the Internet, multifont text objects, had all been designed already. I just had to put them together. It was a step of generalising, going to a higher level of abstraction, thinking about all the documentation systems out there as being possibly part of a larger imaginary documentation system.|author=Tim Berners-Lee<ref>{{navedi splet |url=https://www.achievement.org/achiever/sir-timothy-berners-lee/#interview |date=22 June 2007 |title=Visionary of the Internet |website=www.achievement.org|publisher=[[American Academy of Achievement]]}}</ref>}}
[[Slika:First_Web_Server.jpg|sličica|Ta [[Naslednji računalnik|računalnik NeXT]] je Berners-Lee uporabil v CERN-u in je postal prvi spletni strežnik na svetu]]
Dvanajstega marca 1989 je podal uradni predlog prve ideje spleta.<ref name="delo1"/> Njegov menedžer Mike Sendall je njegove predloge označil za "nejasne, a vznemirljive".<ref>{{Navedi splet|title=Ten Years Public Domain for the Original Web Software|url=http://tenyears-www.web.cern.ch/tenyears-www/Story/WelcomeStory.html|publisher=CERN|accessdate=21 July 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101116205636/http://tenyears-www.web.cern.ch/tenyears-www/Story/WelcomeStory.html|archivedate=2010-11-26}}</ref> Podobne ideje kot tiste, na katerih temelji sistem INQUIRE, je uporabil za ustvarjanje svetovnega spleta, za katerega je zasnoval in zgradil prvi [[spletni brskalnik]]. Njegova programska oprema je delovala tudi kot urejevalnik (imenovan [[WorldWideWeb]], delujoč na operacijskem sistemu [[Naslednji korak|NeXTSTEP]]) in kot prvi spletni strežnik, [[CERN HTTPd]] (okrajšava za Hypertext Transfer Protocol [[Daemon (računalništvo)|daemon]]).

Berners-Lee je 20. decembra 1990 objavil prvo spletno stran, ki je opisoval sam projekt; dostopen je bil na internetu iz omrežja CERN. Na spletnem mestu je bilo razloženo, kaj je svetovni splet ( World Wide Web) in kako lahko ljudje uporabljajo brskalnik in nastavijo spletni strežnik ter kako ustvariti lastno spletno mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Welcome to info.cern.ch, the website of the world's first-ever web server|publisher=CERN|url=http://info.cern.ch/|accessdate=25 May 2008}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=World Wide Web—Archive of world's first website|publisher=World Wide Web Consortium|url=http://www.w3.org/History/19921103-hypertext/hypertext/WWW/TheProject.html|accessdate=25 May 2008}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=World Wide Web—First mentioned on USENET|date=6 August 1991|url=http://groups.google.co.uk/group/alt.hypertext/msg/06dad279804cb3ba?dmode=source&hl=en|accessdate=25 May 2008|archive-date=2008-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20080512015304/http://groups.google.co.uk/group/alt.hypertext/msg/06dad279804cb3ba?dmode=source&hl=en|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=The original post to alt.hypertalk describing the WorldWideWeb Project|website=[[Google Groups]]|date=9 August 1991|url=http://groups.google.com/group/comp.archives/browse_thread/thread/9fb079523583d42/37bb6783d03a3b0d?lnk=st&q=&rnum=2&hl=en#37bb6783d03a3b0d|accessdate=25 May 2008}}</ref><ref name="auto12">{{Navedi novice|url=https://www.thehindu.com/todays-paper/tp-in-school/he-caught-us-all-in-the-web/article24836867.ece|title=He caught us all in the Web!|date=1 September 2018|work=The Hindu|accessdate=2 September 2018|language=en-IN|issn=0971-751X}}</ref> Berners-Lee je 6. avgusta 1991 na [[Usenet|Usenetu]] prvič objavil javno povabilo k sodelovanju pri projektu WorldWideWeb. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.w3.org/blog/2016/08/25-years-ago-the-world-changed-forever|title=25 Years ago the world changed forever|first=Amy|last=Van der Hiel|date=4 August 2016|website=[[W3C]]|accessdate=5 August 2021}}</ref>

Na seznamu 80 kulturnih trenutkov, ki so oblikovali svet, ki ga je izbrala skupina 25 uglednih znanstvenikov, akademikov, pisateljev in svetovnih voditeljev, je bil izum svetovnega spleta uvrščen na prvo mesto z vnosom: »Najhitreje rastoči komunikacijski medij vseh časov, Internet, je za vedno spremenil podobo sodobnega življenja. V trenutku se lahko povežemo drug z drugim, po vsem svetu."<ref>{{Navedi splet|title=80 moments that shaped the world|url=https://www.britishcouncil.org/80moments/?_e_pi_=7%2CPAGE_ID10%2C5655166218|publisher=[[British Council]]|accessdate=13 May 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160630220524/https://www.britishcouncil.org/80moments/?_e_pi_=7%2CPAGE_ID10%2C5655166218|archivedate=30 June 2016}}</ref>

Leta 1994 je Berners-Lee na [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|Tehnološkem inštitute Massachusetts]] ustanovil W3C. Vključeval je različna podjetja, ki so bila pripravljena oblikovati standarde in priporočila za izboljšanje kakovosti spleta. Berners-Lee je svojo idejo dal na voljo brezplačno, brez patenta in brez licenčnin. World Wide Web Consortium se je odločil, da morajo njegovi standardi temeljiti na tehnologiji brez licenčnin, tako da bi jih lahko vsak zlahka prevzel.<ref>{{Navedi splet|title=Patent Policy—5&nbsp;February&nbsp;2004|publisher=World Wide Web Consortium|date=5 February 2004|url=http://www.w3.org/Consortium/Patent-Policy-20040205/|accessdate=25 May 2008}}</ref>

Berners-Lee je sodeloval pri poskusu razvoja Curl Corp in promociji [[Curl (programski jezik)|programski jezik Curl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bostonglobe.com/2020/12/29/business/web-inventor-tim-berners-lee-wants-personal-empowerment-users-through-his-data-startup/|title=Web inventor Tim Berners-Lee wants 'personal empowerment' for users, through his data startup|website=The Boston Globe|date=29 December 2020}}</ref>

Leta 2001 je Berners-Lee postal pokrovitelj sklada East Dorset Heritage Trust.<ref>Klooster, John W., (2009), [https://books.google.com/books?id=WKuG-VIwID8C&pg=PA611&dq=tim+berners+lee++-+east+dorset+heritage+trust&hl=en&ei=0cE9TtyhIcyo8QPQx_zgDA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCoQ6AEwAA#v=onepage&q=tim%20berners%20lee%20%20-%20east%20dorset%20heritage%20trust&f=false ''Icons of Invention: the makers of the modern world from Gutenberg to Gates''], ABC-CLIO, p. 611.</ref> Decembra 2004 je sprejel katedro za računalništvo na Šoli za elektroniko in računalništvo [[Univerza v Southamptonu|Univerze v Southamptonu]], Hampshire, za delo na [[semantični splet|semantičnem spletu]].<ref>{{Navedi časopis|last=Berners-Lee|first=T.|last2=Hendler|first2=J.|author-link2=James Hendler|last3=Lassila|first3=O.|author-link3=Ora Lassila|year=2001|title=The Semantic Web|journal=Scientific American|volume=2841|issue=5|pages=34|bibcode=2001SciAm.284e..34B|doi=10.1038/scientificamerican0501-34}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tim Berners-Lee, World Wide Web inventor, to join ECS|publisher=World Wide Web Consortium|date=2 December 2004|url=http://www.ecs.soton.ac.uk/news/658|accessdate=25 May 2008}}</ref>

V članku ''[[The Times|Timesa]]'' oktobra 2009 je Berners-Lee priznal, da je bil [[Uniform Resource Identifier|začetni par poševnic]] ("//") v spletnem naslovu "nepotreben". Za časopis je povedal, da bi zlahka oblikoval spletne naslove brez poševnic. "No, takrat se je to zdela dobra ideja," je dejal v svojem opravičilu.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/technology/8306631.stm|title=Berners-Lee 'sorry' for slashes|publisher=BBC|date=14 October 2009|accessdate=14 October 2009}}</ref>

== Delo v politiki ==
[[Slika:Timbernerslee.jpg|desno|sličica|Tim Berners-Lee na britanskem notranjem ministrstvu [[Domača pisarna|Home Office]] v Londonu, 11. marca 2010]]
Junija 2009 je takratni britanski premier [[Gordon Brown]] napovedal, da bo Berners-Lee sodeloval z [[vlada Združenega kraljestva|vlado Združenega kraljestva,]] da bi pripomogel k večji odprtosti in dostopnosti podatkov na spletu.<ref>{{Navedi splet|title=Tim Berners-Lee|publisher=World Wide Web Consortium|date=10 June 2009|url=http://www.w3.org/News/2009#item98|accessdate=10 July 2009}}</ref> Berners-Lee in profesor [[Nigel Shadbolt]] sta dve ključni osebi izza [[data.gov.uk]], vladnim projektom Združenega kraljestva, za odprtje skoraj vseh podatkov pridobljenih za uradne namene, za brezplačno ponovno uporabo. Berners-Lee je komentiral odprtje podatkov aprila 2010: "Spremembe signalizirajo širšo kulturno spremembo v vladi, ki temelji na predpostavki, da bi morale biti informacije v javni domeni, razen če obstaja dober razlog, da ne—in ne obratno." Povedal je še: "Večja odprtost, odgovornost in preglednost v vladi bo ljudem omogočila večjo izbiro in posameznikom olajšala bolj neposredno vključevanje v vprašanja, ki so zanje pomembna."<ref>{{Navedi novice|title=Ordnance Survey offers free data access|work=BBC News|date=1 April 2010|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/technology/8597779.stm|accessdate=3 April 2009}}</ref>
[[Slika:Berners-Lee_announcing_W3F.jpg|desno|sličica|Berners-Lee, govornik ob ustanovitvi [[Fundacija svetovnega spleta|World Wide Web Foundation]]]]
Novembra 2009 je Berners-Lee ustanovil [[Fundacija svetovnega spleta|fundacijo World Wide Web Foundation]] (WWWF), da bi začel kampanjo za "izboljšajmo splet za opolnomočenje človeštva z uvedbo transformativnih programov, ki gradijo lokalne zmogljivosti za izkoriščanje spleta kot medija za pozitivne spremembe".<ref>[http://www.webfoundation.org/about/faq/ FAQ—World Wide Web Foundation]. Retrieved 18 January 2011.</ref>

Berners-Lee je eden od pionirjev, ki se zavzema za [[nevtralnost omrežja]] <ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/technology/7613201.stm|title=Web creator rejects net tracking|publisher=BBC|date=15 September 2008|accessdate=15 September 2008|quote=Warning sounded on web's future.|first=Pallab|last=Ghosh}}</ref> in je izrazil stališče, da bi morali [[ponudnik internetnih storitev|ponudniki internetnih storitev]] zagotavljati "povezljivost brez obveznosti" in ne bi smeli niti nadzirati niti spremljati dejavnosti brskanja strank brez njihovega izrecnega soglasja.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/technology/7299875.stm|title=Web creator rejects net tracking|publisher=BBC|date=March 2008|accessdate=25 May 2008|quote=Sir Tim rejects net tracking like Phorm.|first=Rory|last=Cellan-Jones}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1581938/Web-inventor%27s-warning-on-spy-software.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080522025521/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1581938/Web-inventor%27s-warning-on-spy-software.html|archivedate=22 May 2008|title=Web inventor's warning on spy software|work=The Daily Telegraph|location=London|date=March 2008|accessdate=25 May 2008|quote=Sir Tim rejects net tracking like Phorm.|first=Stephen|last=Adams}}</ref> Zagovarja idejo, da je nevtralnost omrežja človekova pravica: "Grožnje internetu, kot so podjetja ali vlade, ki posegajo v internetni promet ali vohljajo v njem, ogrožajo osnovne pravice človekovih omrežij."<ref>{{Navedi splet|last=Berners|first=Tim|url=http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=long-live-the-web|title=Long Live the Web: A Call for Continued Open Standards and Neutrality|date=December 2010|website=Scientific American|accessdate=21 December 2011}}</ref> Berners-Lee je sodeloval v odprtem pismu ameriški zvezni komisiji za komunikacije (FCC). On in 20 drugih internetnih pionirjev so pozvali FCC, naj prekliče glasovanje 14. decembra 2017 za ohranitev nevtralnosti omrežja. Pismo je bilo naslovljeno na senatorja [[Roger Wicker|Rogerja Wickerja]], senatorja [[Brian Schatz|Briana Schatza]], predstavnico [[Marsha Blackburn|Marsho Blackburn]] in predstavnika Michaela F. Doyla.<ref>[https://venturebeat.com/2017/12/11/vint-cerf-tim-berners-lee-and-19-other-technologists-pen-letter-asking-fcc-to-save-net-neutrality/ "Vint Cerf, Tim Berners-Lee, and 19 other technologists pen letter asking FCC to save net neutrality"]. VB News. Retrieved 14 December 2017</ref>

Berners-Lee se je pridružil svetu svetovalcev start-up [[State (spletna stran)|State.com]] s sedežem v Londonu.<ref name="state">{{Navedi splet|title=State.com/about/people|url=https://state.com/about/people|accessdate=9 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303192300/https://state.com/about/people|archivedate=3 March 2016}}</ref> Od maja 2012 je predsednik [[Open Data Institute]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/government-computing-network/2012/may/23/open-data-institute-plans-published-cabinet-office?newsfeed=true|work=[[The Guardian]]|first=Government|last=Computing|title=Government commits £10m to Open Data Institute|date=23 May 2012}}</ref>, ki ga je leta 2012 soustanovil z [[Nigel Shadbolt|Nigelom Shadboltom]].
[[Slika:This_is_for_Everyone.jpg|desno|sličica|Berners-Leejev tvit "To je za vsakogar"<ref name="OlympicsTweet">{{Navedi splet|last=Berners-Lee, Tim|title=This is for everyone|url=https://twitter.com/timberners_lee/status/228960085672599552|publisher=Twitter|date=27 July 2012|accessdate=28 July 2012}}</ref> na [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih igrah 2012]] v Londonu]]
in Berners-Lee vodi koalicijo javnih in zasebnih organizacij, ki vključujejo [[Google]], [[Facebook]], [[Intel]] in [[Microsoft]]. A4AI si prizadeva, da bi dostop do interneta postal cenovno ugodnejši, tako bi se dostop lahko razširil v državah v razvoju, kjer je na spletu le 31% ljudi. Berners-Lee bo sodeloval s tistimi, ki želijo znižati cene dostopa do interneta, tako da bodo padle pod svetovni cilj [[Komisije Združenih Narodov za širokopasovne povezave|Komisije ZN za širokopasovne povezave]] 5% mesečnega dohodka.<ref>{{Navedi novice|title=Sir Tim Berners-Lee and Google lead coalition for cheaper internet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/oct/07/google-berners-lee-alliance-broadband-africa?CMP=EMCNEWEML6619I2&et_cid=51918&et_rid=7107573&Linkid=http%3a%2f%2fwww.theguardian.com%2ftechnology%2f2013%2foct%2f07%2fgoogle-berners-lee-alliance-broadband-africa|accessdate=8 October 2013|work=The Guardian|date=7 October 2013|first=Samuel|last=Gibbs}}</ref>

Berners-Lee na Massachusetts Institute of Technology vodi Skupino za decentraliziranje informacij, vodi [[Solid]], skupni projekt s [[Katarski inštitut za raziskave računalništva|Qatar Computing Research Institute]], katerega cilj je korenito spremeniti način delovanja spletnih aplikacij danes, kar ima za posledico pravno lastništvo podatkov in izboljšano zasebnost.<ref>Weinberger, David, [http://www.digitaltrends.com/web/ways-to-decentralize-the-web/ "How the father of the World Wide Web plans to reclaim it from Facebook and Google"]. ''Digital Trends'', 10 August 2016. Retrieved 31 October 2016.</ref> Oktobra 2016 se je pridružil [[Oddelek za računalništvo, Univerza v Oxfordu|Oddelku za računalništvo]] na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] kot profesorski raziskovalec<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ox.ac.uk/news/2016-10-27-sir-tim-berners-lee-joins-oxfords-department-computer-science#|title=Sir Tim Berners-Lee joins Oxford's Department of Computer Science|publisher=[[University of Oxford]]|location=UK|date=27 October 2016}}</ref> in kot sodelavec [[Christ Church, Oxford|Christ Church]], enega od kolidžov v Oxfordu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.chch.ox.ac.uk/news/research-and-academia/TBLpress-release|title=Sir Tim Berners-Lee joins Oxford's Department of Computer Science and Christ Church|date=27 October 2016|publisher=[[Christ Church, Oxford]]|location=UK|accessdate=14 November 2016|archive-date=2022-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220625052303/https://www.chch.ox.ac.uk/news/research-and-academia/TBLpress-release|url-status=dead}}</ref>

Od sredine 2010-ih je Berners-Lee sprva ostal nevtralen glede nastajajočega predloga za [[Encrypted Media Extensions]] (EME) s svojimi kontroverznimi posledicami [[Upravljanje pravic digitalnih vsebin|Upravljanja digitalnih pravic]] (DRM).<ref name="TheReg-20170306">{{Navedi novice|url=https://www.theregister.co.uk/2017/03/06/berners_lee_web_drm_w3c/|title=Sir Tim Berners-Lee refuses to be King Canute, approves DRM as Web standard|work=The Register|publisher=Situation Publishing|date=6 March 2017|first=Kieren|last=McCarthy|accessdate=30 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181005001244/https://www.theregister.co.uk/2017/03/06/berners_lee_web_drm_w3c/|archivedate=5 October 2018}}</ref> Marca 2017 je menil, da mora zavzeti stališče, ki naj bi podprlo predlog EME.<ref name="TheReg-20170306" /> Utemeljil je EME-jeve prednosti, obenem pa opozoril, da je DRM neizogiben.<ref name="TheReg-20170306" /> Kot direktor W3C je julija 2017 odobril končno specifikacijo.<ref name="SDtimes20190707">{{Navedi revijo|last=Cardoza|first=Christina|date=7 July 2017|title=DRM concerns arise as W3C's Tim Berners-Lee approves the EME specification|url=https://sdtimes.com/digital-restrictions-management/drm-concerns-arise-as-w3cs-tim-berners-lee-approves-the-eme-specification/|magazine=SD Times|publisher=BZ Media LLC|archive-url=https://web.archive.org/web/20190530183218/https://sdtimes.com/digital-restrictions-management/drm-concerns-arise-as-w3cs-tim-berners-lee-approves-the-eme-specification/|archive-date=30 May 2019|access-date=12 March 2019}}</ref><ref name="TheReg-20170306" /> Njegovemu stališču so nekateri nasprotovali, vključno z [[Electronic Frontier Foundation]] (EFF), kampanjo anti-DRM [[Defective by Design]] in [[Free Software Foundation]]. <ref name="SDtimes20190707" /> Različni pomisleki so vključevali, da ne podpirajo odprte filozofije interneta proti komercialnim interesom in tveganje, da bodo uporabniki prisiljeni uporabljati določen [[spletni brskalnik]] za ogled določene vsebine DRM.<ref name="TheReg-20170306" /> EFF je vložil uradno pritožbo, ki ni uspela in specifikacija EME je septembra 2017 postala uradno priporočilo W3C.<ref name="TheReg-20170918">{{Navedi novice|url=https://www.theregister.co.uk/2017/09/18/w3c_approves_eme/|title=DRM now a formal Web recommendation after protest vote fails|work=The Register|publisher=Situation Publishing|date=18 September 2017|first=Kieren|last=McCarthy|accessdate=30 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190227064708/https://www.theregister.co.uk/2017/09/18/w3c_approves_eme/|archivedate=27 February 2019}}</ref>

30. septembra 2018 je Berners-Lee napovedal svoje novo [[Odprtokodni model|odprtokodno]] zagonsko podjetje Inrupt, da bi spodbudil komercialni ekosistem okoli projekta [[Solid]], katerega cilj je uporabnikom dati več nadzora nad njihovimi osebnimi podatki in jim omogočiti, da izberejo, kam gredo podatki, komu je dovoljeno videti določene elemente in katere aplikacije lahko vidijo te podatke.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.engadget.com/2018/09/30/tim-berners-lee-solid-data-control/|title=Tim Berners-Lee project gives you more control over web data|work=Engadget|accessdate=30 September 2018|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.fastcompany.com/90243936/exclusive-tim-berners-lee-tells-us-his-radical-new-plan-to-upend-the-world-wide-web|title=Exclusive: Tim Berners-Lee tells us his radical new plan to upend the World Wide Web=Fast Company|accessdate=29 September 2018|language=en-US}}</ref>
[[Slika:At_the_Science_Museum_for_the_Web@30_event,_March_2019_23.jpg|sličica|Tim Berners-Lee v Muzeju znanosti za dogodek Web@30, marec 2019]]
Novembra 2019 sta na [[Forum za upravljanje interneta|Internet Governance Forumu]] v Berlinu Berners-Lee in WWWF spisala ''[[Internetna pogodba|Internetno pogodbo]]'', manifest, v katerem je podal svoj pogled na uporabo spleta v prihodnje. Vlade, podjetja in državljane je želel prepričati, da se zavežejo devetim načelom za prenehanje "zlorabe", z opozorilom, da "če bomo ne ukrepali sedaj{{Spaced en dash}}in delovali skupaj za preprečitev zlorabe spleta s strani tistih, ki želijo izkoriščati, deliti in spodkopavati, bomo tvegali, da bomo zapravili [njegov potencial za dobro]."<ref name="CNA20191125">{{Navedi novice|last=CNA Staff|date=25 November 2019|title=Web inventor Tim Berners-Lee launches plan to stop Internet abuse|url=https://www.channelnewsasia.com/news/world/web-inventor-tim-berners-lee-launches-plan-stop-internet-abuse-12123526|accessdate=25 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191125193812/https://www.channelnewsasia.com/news/world/web-inventor-tim-berners-lee-launches-plan-stop-internet-abuse-12123526|archivedate=25 November 2019}}</ref> Pogodbo je podpisalo precej politikov, podjetij in soustvarjalcev spletnih vsebin, med drugim tudi Facebook, Google in Microsoft.<ref name="kapital">{{Navedi splet|title=30. obletnica interneta, njegov izumitelj pa popolnoma razočaran|url=https://svetkapitala.delo.si/aktualno/30-obletnica-interneta-njegov-izumitelj-pa-popolnoma-razocaran/|website=svetkapitala.delo.si|accessdate=2022-06-22|language=sl-si}}</ref>

Ob 30. obletnici interneta je Berners-Lee v odprtem pismu zapisal, da World Wide Web ni več to, kar je bil - zlonamerno vedenje uporabnikov: sponzorirane objave, plačljive vsebine, hekanje, spletno nadlegovanje vodijo v pogubo. Drugo težavo je videl v tehnoloških velikanih, ki skorajda posedujejo spletno okolje. Google, Facebook in Twitter ne le, da služijo ogromno denarja na račun uporabnikov, ampak tudi izkoriščajo njihove osebne podatke.<ref name="kapital"/><ref>{{Navedi splet|title=Splet je v nevarnosti, svari njegov izumitelj|url=https://tehnozvezdje.si/splet-je-v-nevarnosti-svari-njegov-izumitelj/|website=Tehnozvezdje|date=2017-03-20|accessdate=2022-06-22|language=sl-SI|last=WPadmin}}</ref>

== Nagrade in priznanja ==
Berners-Lee je prejel številne nagrade in priznanja. Leta 2004 ga je kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] nagradila s plemiškim nazivom "za zasluge za svetovni razvoj interneta".<ref name="tecb2">{{Navedi novice|title=Web's inventor gets a knighthood|work=BBC News|date=31 December 2003|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/technology/3357073.stm|accessdate=10 November 2015}}</ref><ref name="knighted">{{Navedi novice|title=Creator of the web turns knight|work=BBC News|date=16 July 2004|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/technology/3899723.stm|accessdate=10 November 2015}}</ref>

13. junija 2007 je bil imenovan v [[Red za zasluge|Order of Merit]] (OM).<ref>{{Navedi novice|accessdate=25 May 2008|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/technology/6750395.stm|title=Web inventor gets Queen's honour|publisher=BBC|date=13 June 2007}}</ref> Podelitev tega redu je v osebni pristojnosti kraljice in ne zahteva priporočil ministrov ali predsednika vlade.

Leta 2001 je bil izvoljen za člana [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] (FRS). <ref name="frs">{{Navedi splet|title=Fellowship of the Royal Society 1660–2015|url=https://docs.google.com/spreadsheets/d/1RVVZY00MZNrK2YCTTzVrbTFH2t3RxoAZah128gQR-NM/pubhtml|publisher=[[Royal Society]]|location=London|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151015185820/https://docs.google.com/spreadsheets/d/1RVVZY00MZNrK2YCTTzVrbTFH2t3RxoAZah128gQR-NM/pubhtml|archivedate=15 October 2015}}</ref> Leta 2004 je bil izvoljen tudi za člana [[Ameriško filozofsko društvo|American Philosophical Society]]<ref>{{Navedi splet|title=APS Member History|url=https://search.amphilsoc.org/memhist/search?creator=Tim+Berners-Lee&title=&subject=&subdiv=&mem=&year=&year-max=&dead=&keyword=&smode=advanced|accessdate=14 June 2021|website=search.amphilsoc.org}}</ref> in leta 2007 v [[Nacionalna inženirska akademija|National Academy of Engineering]].

Podelili so mu častne diplome na številnih univerzah po vsem svetu, vključno z [[Univerza v Manchestru|Manchestrom]] (njegovi starši so v 1940-ih delali na [[Manchester Mark 1]]), [[Univerza Harvard|Harvardom]] in [[Univerza Yale|Yaleom]].<ref>{{Navedi novice|title=Scientific pioneers honoured by The University of Manchester|url=http://www.manchester.ac.uk/aboutus/news/display/?id=4216|work=manchester.ac.uk|date=2 December 2008|accessdate=28 May 2016|archive-date=2013-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20131022073226/http://www.manchester.ac.uk/aboutus/news/display/?id=4216|url-status=dead}}</ref><ref>[http://news.yale.edu/2014/05/19/yale-awards-12-honorary-degrees-2014-graduation "Yale awards 12 honorary degrees at 2014 graduation"]. ''Yale News'', 19 May 2014. Retrieved 28 May 2016.</ref><ref>[http://news.harvard.edu/gazette/story/2011/05/harvard-to-award-nine-honorary-degrees/#berners-lee "Harvard awards 9 honorary degrees"], ''Harvard Gazette'', 26 May 2011. Retrieved 28 May 2016.</ref>

Leta 2013 je prejel [[Nagrada kraljice Elizabete za inženirstvo|Nagrado kraljice Elizabete za inženirstvo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://webfoundation.org/2013/03/sir-tim-berners-lee-receives-inaugural-queen-elizabeth-prize-for-engineering/|title=Sir Tim Berners-Lee Receives Inaugural Queen Elizabeth Prize for Engineering, 2013|date=18 March 2013|publisher=Web foundation.org}}</ref> 4. aprila 2017 je prejel [[Turingova nagrada|Turingovo nagrado]] 2016 "za izum svetovnega spleta, prvega spletnega brskalnika ter temeljnih protokolov in algoritmov, ki omogočajo širjenje spleta".<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://amturing.acm.org/award_winners/berners-lee_8087960.cfm|title=A. M. Turing Award|date=2016|publisher=Association for Computing Machinery|accessdate=4 April 2017}}</ref>

== Osebno življenje ==
Berners-Lee je dejal: "Rad ločujem delo in osebno življenje."<ref>{{Navedi splet|title=Frequently asked questions by the Press – Tim BL|url=https://www.w3.org/People/Berners-Lee/FAQ.html#tell|accessdate=10 September 2020|website=www.w3.org}}</ref>

Berners-Lee se je leta 1990 poročil z Nancy Carlson, ameriško računalniško programerko. Delala je tudi v Švici pri [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovni zdravstveni organizaciji]].<ref>{{Navedi novice|title=Nancy Carlson Is Wed to Timothy Berners-Lee|url=https://www.nytimes.com/1990/07/15/style/nancy-carlson-is-wed-to-timothy-berners-lee.html|accessdate=22 June 2018|language=en}}</ref> Imela sta dva otroka in se ločila leta 2011. Leta 2014 se je v Londonu poročil z [[Rosemary Leith]].<ref>[http://webfoundation.org/tim-berners-lee-married-rosemary-leith/ "Ms Rosemary Leith and Sir Tim Berners-Lee are delighted to announce that they celebrated their marriage on 20 June 2014...."] World Wide Web Foundation.</ref> Leith je kanadska internetna in bančna podjetnica ter ustanovna direktorica Berners-Lee-jeve fundacije [[Fundacija svetovnega spleta|World Wide Web Foundation]].<ref>{{Navedi splet|title=Rosemary Leith|url=https://webfoundation.org/about/board/rosemary-leith/|website=World Wide Web Foundation|accessdate=23 June 2018|language=en-us}}</ref> Par sodeluje tudi pri tveganem kapitalu za podporo podjetjem za umetno inteligenco.<ref>{{Navedi novice|title=VC firm Glasswing names Jibo, John Hancock execs to advisory board|url=https://www.bizjournals.com/boston/news/2018/05/08/vc-firm-glasswing-names-jibo-john-hancock-execs-to.html|accessdate=22 June 2018|work=www.bizjournals.com|date=8 May 2018}}</ref>

Berners-Lee je bil vzgojen kot [[Anglikanizem|anglikanec]], vendar se je v mladosti oddaljil od vere. Ko je postal starš, je postal [[Univerzalni unitarizem|Unitarist univerzalist]] (UU).<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/3142618.stm|title=Faces of the week|date=26 September 2003}}</ref> Ko so ga vprašali, ali verjame v Boga, je dejal: "Ne v smislu večine ljudi, sem ateist in unitarist univerzalist."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/mathias-dopfner-tim-berners-lee-world-wide-web-interview-2017-5|title=The inventor of the web Tim Berners-Lee on the future of the internet, 'fake news,' and why net neutrality is so important|last=Döpfner|first=Mathias|website=Business Insider|accessdate=24 December 2019}}</ref>

== Sklici ==
{{Reflist}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{TED speaker}}
* {{IMDb name|3805083}}
* {{WorldCat id|lccn-no99-10609}}
* [http://www.w3.org/People/Berners-Lee/ Tim Berners-Lee] on the W3C site
* [https://www.w3.org/People/Berners-Lee/Publications.html List of Tim Berners-Lee publications] on W3C site
* [http://www.w3.org/History/19921103-hypertext/hypertext/WWW/TheProject.html First World Wide Web page]
* [http://videolectures.net/iswc06_lee_itbl/ Interview with Tim Berners Lee]
* {{youtube|OM6XIICm_qo|Tim Berners-Lee: "The next Web of open, linked data" – presented his Semantic Web ideas about Linked Data (2009), Ted Talks.}}
* {{C-SPAN|42432}}

{{s-start}}
{{s-bef|before = Prvi prejemnik}}
{{s-ttl|title = Dobitnik [[Millennium Technology Prize|tehnološke nagrade tisočletja]] |years = 2004 (za [[World Wide Web]])}}
{{s-aft|after = [[Shuji Nakamura]]}}
{{s-end}}

{{Turing Award laureates}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Berners-Lee, Tim}}
[[Kategorija:Angleški računalnikarji]]
[[Kategorija:Angleški akademiki]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve akademije inženirstva]]
[[Kategorija:Člani Britanske računalniške družbe]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe umetnosti]]
[[Kategorija:Prejemniki Kraljeve medalje]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Člani Nacionalne akademije inženirstva Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Turingovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti]]
[[Kategorija:Angleški izumitelji]]

Predloge, uporabljene na tej strani:

Predloga:Abbr (uredi)
Predloga:Br separated entries (uredi)
Predloga:C-SPAN (uredi)
Predloga:Citatni blok (uredi)
Predloga:Citatni blok/styles.css (uredi)
Predloga:Comma separated entries (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Predloga:Dane (uredi)
Predloga:Delink (uredi)
Predloga:IMDb-ime (uredi)
Predloga:IMDb name (uredi)
Predloga:If both (uredi)
Predloga:If empty (uredi)
Predloga:If preview (uredi)
Predloga:If then show (uredi)
Predloga:Ifempty (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:In string (uredi)
Predloga:Infobox scientist (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Oseba (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Znanstvenik (uredi)
Predloga:Kategorija v Zbirki (uredi)
Predloga:Link note (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Marriage (uredi)
Predloga:Marriage/styles.css (uredi)
Predloga:Navedi knjigo (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi novice (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi revijo (uredi)
Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi časopis (uredi)
Predloga:Navpolje (uredi)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Okr (uredi)
Predloga:PAGENAMEBASE (uredi)
Predloga:Plainlist/styles.css (uredi)
Predloga:Post-nominals (uredi)
Predloga:Post-nominals/GBR (uredi)
Predloga:Reflist (uredi)
Predloga:S-aft (uredi)
Predloga:S-bef (uredi)
Predloga:S-end (uredi)
Predloga:S-konec (uredi)
Predloga:S-start (uredi)
Predloga:S-ttl (uredi)
Predloga:S-začetek (uredi)
Predloga:Side box (uredi)
Predloga:Sister project (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Small (uredi)
Predloga:Sorodni (uredi)
Predloga:Spaced en dash (uredi)
Predloga:Str ≠ len (uredi)
Predloga:Str ≥ len (uredi)
Predloga:Stranski okvirček (uredi)
Predloga:TED speaker (uredi)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:Tooltip (uredi)
Predloga:Tooltip/styles.css (uredi)
Predloga:Trim (uredi)
Predloga:Turing Award laureates (uredi)
Predloga:Wdib (uredi)
Predloga:Who's Who (uredi)
Predloga:Wikidata (uredi)
Predloga:Wikidata/p106 (uredi)
Predloga:Wikidata/p19 (uredi)
Predloga:Wikidata/p20 (uredi)
Predloga:Wikidata/p27 (uredi)
Predloga:Wikidata/p569 (uredi)
Predloga:Wikidata/p570 (uredi)
Predloga:Wikidata datum rojstva (uredi)
Predloga:Wikidata datum smrti (uredi)
Predloga:WorldCat id (uredi)
Predloga:YEAR (uredi)
Predloga:Yesno (uredi)
Predloga:Yesno-no (uredi)
Predloga:Yesno-yes (uredi)
Predloga:YouTube (uredi)
Predloga:Youtube (uredi)
Predloga:Zahtevana naročnina (uredi)
Predloga:Zakonska zveza (uredi)
Predloga:Zakonska zveza/dok (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Modul:Citation/CS1/COinS (uredi)
Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi)
Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi)
Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi)
Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi)
Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi)
Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi)
Modul:Dates (uredi)
Modul:Delink (uredi)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:GetParameters (uredi)
Modul:I18n (uredi)
Modul:If empty (uredi)
Modul:If preview (uredi)
Modul:If preview/configuration (uredi)
Modul:If preview/styles.css (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:InfopoljeSlika (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbar/styles.css (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:Niz (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Parameter validation (uredi)
Modul:Parameter validation/default config (uredi)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Separated entries (uredi)
Modul:Side box (uredi)
Modul:Side box/styles.css (uredi)
Modul:Sources (uredi)
Modul:String (uredi)
Modul:String2 (uredi)
Modul:TableTools (uredi)
Modul:Wikidata (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Wikidata/Countries (uredi)
Modul:Wikidata/Places (uredi)
Modul:Wikidata/date (uredi)
Modul:Wikidata/item (uredi)
Modul:Wikidata:Dictionary/P1464 (uredi)
Modul:WikidataCache/Q80 (uredi)
Modul:WikidataIB (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:WikidataIB/i18n (uredi)
Modul:WikidataIB/nolinks (uredi)
Modul:WikidataIB/titleformats (uredi)
Modul:WikidataSelectors (uredi)
Modul:Yesno (uredi)

Vrnitev na Tim Berners-Lee.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Tim_Berners-Lee«