Ogled vira La Palma

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:

Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.

Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪EPIC‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected.

Začetek blokiranja: 09:48, 2. julij 2024
Pretek blokiranja: 09:48, 2. julij 2025

Vaš trenutni IP-naslov je 206.189.44.186. Blokirani razpon je 206.189.32.0/20.

Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.

V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.

Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.

{{Infobox islands
| name             = La Palma
| image_name       = (Isla de la Palma) La Palma & La Gomera Islands, Canary Islands (cropped).jpg
| image_caption    = Satelitska slika otoka La Palma
| image_size       = 
| map_image        = File:Spain Canary Islands location map La Palma.svg
| map_caption      = Lega La Palme na Kanarskih otokih
| pushpin_map          = Afrika
| pushpin_map_caption  = Lega La Palma glede na Afriko
| native_name      =
| native_name_link =
| nickname         =
| location         = [[Atlantski ocean]]
| country_capital  = [[Santa Cruz de La Palma]]
| coordinates      = {{Coord|28|40|N|17|52|W|}}
| archipelago      = [[Kanarski otoki]]
| total_islands    =
| major_islands    =
| area_km2         = 708,32
|area_footnotes   = <ref name="istac_territorio">{{navedi splet |url=http://www.gobiernodecanarias.org/istac/jaxi-istac/menu.do?uripub=urn:uuid:fbc0bdc8-cacb-43b8-a5cb-a93f745dcff6 |title=Estadística del Territorio |publisher=Instituto Canario de Estadística (ISTAC) |access-date=14 August 2019 |language=es |trans-title=Territory Statistics }}</ref>
|coastline_km     = 166
|coastline_footnotes = 
| highest_mount    = [[Roque de los Muchachos]]
| elevation_m      = 2426
|elevation_footnotes = 
| country          = {{flag|Španija}}
| country_admin_divisions_title     = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
| country_admin_divisions           = [[Kanarski otoki]]
| country_admin_divisions_title_1   = [[Španske province|Provinca]]
| country_admin_divisions_1         = Santa Cruz de Tenerife
| country_largest_city              = [[Los Llanos de Aridane]]
| country_largest_city_population   = 20.375 (2023)
|demonym = {{lang|es|palmero/a}}
| population       = 84.338
|population_footnotes = <ref>Instituto Nacional de Estadistica, Madrid, 2023.</ref><ref name=boepop>{{navedi splet |url= https://www.statista.com/statistics/449366/population-of-the-canary-islands-by-island/|title= This statistic displays the population of the Spanish autonomous community of the Canary Islands* in January 2020, by island.|language=English |date=October 2020 |website=Statista.com|access-date=17 June 2020 }}</ref>
| population_as_of = 2023
| density_km2      = 119,1
|languages        = [[španščina]], kanarska španščina
|ethnic_groups    = 
|timezone1        = [[Western European Time|WET]]
|utc_offset1      = ±00:00
|timezone1_DST    = [[Western European Summer Time|WEST]]
|utc_offset1_DST  = +01:00
| additional_info  =
}}
'''La Palma''' ({{IPA-es|la ˈpalma}}, {{IPA-all|lɐ ˈpɑ(l)mɐ|local}}), znana tudi kot '''La isla bonita''' ('Čudoviti otok') in zgodovinsko '''San Miguel de La Palma''', je najbolj severozahodni otok [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]], Španija, ki je španska avtonomna skupnost in [[arhipelag]] v [[Makaronezija|Makaroneziji]] v severnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]]. La Palma ima površino 708,32 kvadratnih kilometrov, in je peti največji od osmih glavnih Kanarskih otokov. Skupno število prebivalcev na začetku leta 2023 je bilo 84.338<ref>Instituto Nacional de Estadistica, Madrid, 2023.</ref>, od tega jih je 15.522 živelo v glavnem mestu [[Santa Cruz de La Palma]] in 20.375 v [[Los Llanos de Aridane]]. Njegova najvišja gora je [[Roque de los Muchachos]] z 2426 metri, ki je druga med vrhovi Kanarskih otokov za masivom [[Teide]] na [[Tenerife|Tenerifu]].

Leta 1815 je nemški geolog Leopold von Buch obiskal Kanarske otoke. Zaradi njegovega obiska na Tenerifu, kjer je obiskal kaldero Las Cañadas, in nato La Palme, kjer je obiskal kaldero Taburiente, je bila uvedena španska beseda za ''cauldron'' (kotel ali velik lonec za kuhanje) – ''[[Kaldera|caldera]]'' v [[geologija|geološki]] besednjak. V središču otoka je [[narodni park Caldera de Taburiente]], eden od štirih [[Narodni parki v Španiji|narodnih parkov]] na Kanarskih otokih.

== Etimologija ==
Polno ime otoka je ''San Miguel de La Palma'' ('Sveti Mihael iz La Palme'), običajno skrajšano preprosto na ''La Palma''. La Palma ima vzdevek ''La Isla Bonita'' ('Čudoviti otok').<ref name="HughesMurphy2010">{{navedi knjigo|author1=Holly Hughes|author2=Sylvie Murphy|author3=Alexis Lipsitz Flippin|author4=Julie Duchaine|title=Frommer's 500 Extraordinary Islands| url=https://books.google.com/books?id=ajhU1AAacUsC&pg=PA91|date=2 February 2010|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-0-470-50070-5|page=91}}</ref>

== Izvor in geologija ==
La Palma je tako kot drugi otoki arhipelaga Kanarskih otokov vulkanski oceanski otok. [[Vulkan]] se dviga skoraj 7 km nad dnom Atlantskega oceana.<ref>{{navedi splet|title=The Geology of the Canary Islands - 1st Edition|url=https://www.elsevier.com/books/the-geology-of-the-canary-islands/troll/978-0-12-809663-5|access-date=2020-10-22|website=www.elsevier.com}}</ref> Obstaja cestni dostop od morske gladine do vrha na 2426 m,<ref name="ISTAC">[http://www.gobiernodecanarias.org/istac/estadisticas.html ISTAC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101114080725/http://www2.gobiernodecanarias.org/istac/estadisticas.html |date=14 November 2010 }} "Instituto Canario de Estadistica" (In Spanish). Retrieved 24 April 2009</ref> ki ga označuje izdanek skal, imenovan ''Roque de Los Muchachos'' ('Skala mladeničev'). Tukaj je [[observatorij Roque de los Muchachos]], eden najboljših svetovnih astronomskih observatorijev.<ref name="iac.es">{{navedi splet|url=https://www.iac.es/es/observatorios-de-canarias/observatorio-del-roque-de-los-muchachos|title=Observatorio del Roque de los Muchachos|access-date=December 13, 2022}}</ref>

Geografija La Palme je posledica vulkanskega nastanka otoka. Najvišji vrhovi segajo preko 2400 m nad morsko gladino, vznožje otoka pa je skoraj 4000 m pod morsko gladino. V severnem delu La Palme prevladuje Caldera de Taburiente, široka 9 km in globoka 1500 m. Obdaja ga obroč gora, ki sega od 1600 m do 2400 m. Na njegovi severni strani so izpostavljeni ostanki prvotne podvodne gore. Samo globoka soteska Barranco de las Angustias ('Stepa tesnobe') vodi v notranjost kaldere, ki je narodni park. Doseže se le peš. Zunanja pobočja sekajo številne soteske, ki segajo od 2000 m navzdol do morja. Danes jih le nekaj prenaša vodo zaradi številnih vodnih rovov, ki so bili vrezani v strukturo otoka.

Od Caldera de Taburiente proti jugu poteka greben Cumbre Nueva ('Novi greben', ki je kljub svojemu imenu starejši od Cumbre Vieja, 'Stari greben'). Južni del La Palme sestavlja [[Cumbre Vieja]], vulkanski greben, ki ga sestavljajo številni vulkanski stožci, zgrajeni iz [[lava|lave]] in [[Skorija|skorije]]. Greben Cumbre Vieja je aktiven, nazadnje je izbruhnil v izbruhu La Palme leta 2021, ki je uničil več kot 2600 stavb in povzročil eno smrt. Onkraj Punta de Fuencaliente na južni konici otoka se Cumbre Vieja nadaljuje v južni smeri kot [[Podmorski tip erupcije|podmorski vulkan]].

== Vulkanizem in izbruhi ==
[[File:La Palma in Canary Islands - ISS satellite image ISS006-E-29660 - cropped.jpg|thumb|Satelitska slika La Palme z vidno Caldero de Taburiente (sever je spodaj desno)]]
[[File:San Antonio volcano D81 6894 (32531733561).jpg|thumb|Krater vulkana San Antonio (zadnji izbruh 1677)]]
[[File:Caldera de Taburiente La Palma.jpg|thumb|Pogled na otok proti jugu]]
[[File:Llano del Jable - Pico Birigoyo - La Palma 01.jpg|thumb|Pico Birigoyo je najsevernejši od visokih vulkanskih vrhov vzdolž Cumbre Vieja]]
[[File:Looking down into the Caldera de Taburiente (5492836562).jpg|thumb|Stene Caldera de Taburiente]]

Tako kot vsi Kanarski otoki je La Palma prvotno nastala kot podmorska gora zaradi podmorske vulkanske dejavnosti. Poleg Tenerifa je La Palma najbolj vulkansko aktiven Kanarski otok. Njegovo vznožje leži skoraj 4000 m pod morsko gladino in doseže višino 2426 m nad morsko gladino. Pred približno pol milijona let se je vulkan Taburiente zrušil z velikanskim plazom in oblikoval Caldera de Taburiente. Od takrat je [[erozija]] razkrila del stare podvodne gore v severnem delu [[kaldera|kaldere]]. Odkar Španci vodijo evidenco, je bilo osem izbruhov – vsi so se zgodili na vulkanskem grebenu Cumbre Vieja:<ref>{{Cite journal |last1=Carracedo |first1=Juan C. |last2=Troll |first2=Valentin R. |last3=Day |first3=James M. D. |last4=Geiger |first4=Harri |last5=Aulinas |first5=Meritxell |last6=Soler |first6=Vicente |last7=Deegan |first7=Frances M. |last8=Perez-Torrado |first8=Francisco J. |last9=Gisbert |first9=Guillem |last10=Gazel |first10=Esteban |last11=Rodriguez-Gonzalez |first11=Alejandro |last12=Albert |first12=Helena |date=May 2022 |title=The 2021 eruption of the Cumbre Vieja volcanic ridge on La Palma, Canary Islands |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/gto.12388 |journal=Geology Today |language=en |volume=38 |issue=3 |pages=94–107 |doi=10.1111/gto.12388 |bibcode=2022GeolT..38...94C |s2cid=246950800 |issn=0266-6979}}</ref>

*1470–1492 Montaña Quemada
*1585 Tajuya
*1646 Volcán Martin
*1677 Volcán San Antonio
*1712 El Charco
*1949 Volcán San Juan: odprtine Duraznero, Hoyo Negro in Llano del Banco
*1971 Volcán Teneguía
*[[Izbruh vulkana Cumbre Vieja leta 2021]]
Na grebenu Cumbre Vieja je 19. septembra 2021 izbruhnil nov monogenetski vulkan po več seizmičnih krizah, ki so pretresle otok, med drugimi anomalijami v zvezi z vulkanskim nadzorom.<ref>{{navedi splet|date=2021-09-19|title=Lava shoots up from volcano on La Palma in Spanish Canary Islands|url=https://www.reuters.com/world/europe/people-evacuated-spanish-island-la-palma-after-volcano-eruption-warning-2021-09-19/|access-date=2021-09-19|website=Reuters|language=en}}</ref>

== Scenariji cunamija ==
V epizodi serije ''BBC Horizon'', predvajani 12. oktobra 2000, sta dva geologa domnevala, da bi lahko med prihodnjim izbruhom zahodni del Cumbre Vieje z maso približno 1,5 x 1015 kg zdrsnil v ocean. To bi lahko nato ustvarilo velikanski val, znan kot ''megacunami'', visok okoli 650–900 m. Val bi lahko seval čez Atlantik in preplavil večji del vzhodne obale Severne Amerike ter številne otoke v [[Karibi]]h in severnih obalah Južne Amerike med šest in osem ur kasneje. Ocenjujejo, da bi takšen cunami lahko imel valove do 50 m ali višje, kar bi povzročilo ogromno opustošenje ob obali. Modeliranje kaže, da bi cunami lahko poplavil do 25 km v notranjost celine.<ref name=Day>Day, S. J; Carracedo, J. C; Guillou, H. & Gravestock, P; 1999. Recent structural evolution of the Cumbre Vieja volcano, La Palma, Canary Islands: volcanic rift zone re-configuration as a precursor to flank instability. J. Volcanol. Geotherm Res. 94, 135–167.,</ref><ref name=Ward>Ward, S. N. & Day, S. J; 2001. Cumbre Vieja Volcano; potential collapse and tsunami at La Palma, Canary Islands. Geophys. Res. Lett. 28-17, 3397–3400. http://www.es.ucsc.edu/~ward/papers/La_Palma_grl.pdf</ref>Trditev je bila raziskana tudi v BBC-jevi dokumentarni drami z naslovom ''End Day'', ki je obravnavala več hipotetičnih scenarijev katastrofalnih razsežnosti. Vendar pa avtorji nikjer v svojih prispevkih ne trdijo o skorajšnjem zlomu boka. Namesto tega navajajo, da so modelirali najslabši možni scenarij.

Leta 2002 je Društvo za cunami objavilo izjavo, v kateri je navedeno: »... Radi bi zaustavili sejanje strahov s temi neutemeljenimi poročili ...« Glavne točke, izpostavljene v tem poročilu, so:
*Trditev, da je polovica Cumbre Vieje med izbruhom leta 1949 padla za 4 m, je napačna in je v nasprotju s fizičnimi dokazi.
*Iskani ali prikazani niso bili nobeni dokazi, da obstaja prelomnica, ki deli otok La Palma.
*Fizični dokazi kažejo 4 km dolgo črto v skali, modeli pa so predvidevali 25 km črto, za kar ni bilo nobenih fizičnih dokazov. Poleg tega ni dokazov, da se 4 km dolga črta razteza pod površje.
*V zgodovini Atlantskega oceana še ni bilo megacunamija.<ref>Pararas-Carayannis, G; 2002. Evaluation of the Threat of Mega Tsunami Generation from Postulated Massive Slope Failures of Island Stratovolcanoes on La Palma, Canary Islands, and on The Island of Hawaii, Science of Tsunami Hazards, Vol 20, No.5, pp 251–277.</ref>

Geološka raziskava, objavljena leta 1999, je pokazala, da je zahodni bok stabilen brez dokazov o aseizmičnem lezenju.<ref>Moss, J.L., McGuire, W.J., Page, D., 1999. Ground deformation monitoring of a potential landslide at La Palma, Canary Islands. J. Volcanol. Geotherm. Res. 94, 251–265.</ref> Drugi strokovnjaki se strinjajo, da je zlom, ki je posledica izbruha leta 1949, plitek in neaktiven površinski izraz, ki ga je treba spremljati, vendar menijo, da možnost, da je nestabilen, skoraj ne obstaja.<ref>Carracedo, J. C; Badiola, E. R; Guillou, H; de la Nuez, J; and Pérez Torrado, F. J; 2001. Geology and Volcanology of La Palma and El Hierro, Western Canaries. Estudios Geol. 57, (5–6) 175–273.</ref> Prav tako je verjetno, da bi morfologija dna Atlantskega oceana ovirala širjenje čezoceanskega cunamija.<ref>Murty, T. S; Nirupama, N; Nistor, I; and Rao, A. D. 2005. Why the Atlantic Generally cannot generate trans-oceanic tsunamis? ISET J. of Earthquake Tech. Tech. Note., 42, No. 4, pp 227–236.</ref> Leta 2006 je Jan Nieuwenhuis s tehnološke univerze v [[Delft]]u simuliral več vulkanskih izbruhov in izračunal, da bo trajalo nadaljnjih 10.000 let, da boki postanejo dovolj visoki in nestabilni, da povzročijo ogromen kolaps.<ref>[http://www.physorg.com/news77977989.html New research puts 'killer La Palma tsunami' at distant future], PhysOrg.com, 20 September 2006.</ref>

Članek iz leta 2008 je obravnaval najslabši možni scenarij velikega zemeljskega plazu in kasnejšega megacunamija. Avtorji so ugotovili, da bi lahko valovi na Kanarskih otokih dosegli višino od 10 do 188 metrov, vendar bi se valovi razpršili, ko bi sevali v Atlantski ocean. Za nekatere bližnje otoške sisteme predvidevajo višino 40 metrov. Za celine bi najslabše učinke pričakovali v severni Braziliji (13,6 m), Francoski Gvajani (12,7 m), osrednji ZDA (9,6 m), Zahodni Sahari (največja napoved pri 37 m) in Mavretaniji (9,7 m). Čeprav je še vedno velik, ga ne bi šteli za megacunami (razen lokalno v Makaroneziji), z najvišjo napovedjo za Zahodno Saharo, primerljivo z japonskim cunamijem leta 2011.<ref>Løvholt, F., G. Pedersen, and G. Gisler. "Oceanic propagation of a potential tsunami from the La Palma Island." Journal of Geophysical Research: Oceans 113.C9 (2008).</ref>

== Podnebje ==
La Palma ima vroče polsuho podnebje (Köppen: ''BSh'')<ref>{{navedi splet|title=Valores climatológicos normales. Canarias|url=https://www.aemet.es/es/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos#tab2|access-date=2021-12-22|publisher=AEMET|language=es}}</ref><ref>{{navedi splet |title=El clima subtropical canario. |url=http://agrega.juntadeandalucia.es/repositorio/13122010/5b/es-an_2010121313_9170029/ODE-cd2b02ab-1334-3406-80b4-b9c7e0720a7b/25_el_clima_subtropical_canario.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20211222190945/http://agrega.juntadeandalucia.es/repositorio/13122010/5b/es-an_2010121313_9170029/ODE-cd2b02ab-1334-3406-80b4-b9c7e0720a7b/25_el_clima_subtropical_canario.html |archive-date=22 December 2021 |access-date=2021-12-22 |publisher=Junta de Andalucía |language=es}}</ref> z vplivi tropskega podnebja, saj je povprečna temperatura v najhladnejšem mesecu nad 18 °C. Zime so tople, poletja pa zelo topla. Ima velik vpliv morskega sredozemskega podnebja zaradi precej mokrih zim. Za Kanarski otok je vreme precej oblačno, saj je La Palma veliko bolj izpostavljena morskim zračnim sistemom kot vzhodni otoki, ki jih povzroča [[Kanarski tok]]. Notranji deli otoka imajo bolj vlažno podnebje (Köppen: ''Csa''), kar vodi do zelo vlažnih [[oblačni gozd|oblačnih gozdov]] z lavrisilvo v središču otoka, kot je naravni park Bosque de los Tiles.<ref>{{navedi splet|title=Bosque de Los Tiles. Canarias Wiki.|url=https://www3.gobiernodecanarias.org/medusa/wiki/index.php?title=Bosque_de_Los_Tiles|access-date=2021-12-22|publisher=Gobierno de Canarias (Canary Islands Government)|language=es}}</ref>

== Rastlinstvo in živalstvo ==
[[File:Forest Los Tilos.jpg|thumb|Oblačni gozd [[lovorjev gozd|Laurisilva]] v La Palmi]]
[[File:La Palma - Villa de Mazo - Lugar Playa La Salemera-Lomo Oscuro - Euphorbia canariensis + Montaña del Azufre 01 ies.jpg|thumb|''[[Euphorbia canariensis]]'' je sukulentni endemit Kanarskih otokov]]

La Palma ima bogato rastlinstvo, vključno z več endemičnimi vrstami.

Čeprav so bila velika območja izkrčena, gorska območja La Palme ohranjajo velik del zimzelenega [[lovorjev gozd|lovorjevega gozda]], kjer so značilne vrste ''Lauraceae'', kot so azorski lovor (''Laurus azorica''), ''Persea indica'' in ''Ocotea foetens''. To je reliktna populacija pliocenskih subtropskih gozdov, ki so včasih prekrivali otok.

[[Kanarski bor]] (''Pinus canariensis'') najdemo na vseh zahodnih Kanarskih otokih, vendar ga je še posebej veliko na La Palmi. V borovih gozdovih živita tudi dva nedavno odkrita in izjemno redka [[endemit]]a La Palme: ''Lotus eremiticus'' in ''L. pyranthus''.

''Cytisus supranubius'', vrsta brnistre, lokalno poznana kot ''Retama del Teide'', izvira iz La Palme in Tenerifa in je omejena na alpske/subalpske [[habitat]]e, ki so prisotni samo na teh dveh otokih. Tako kot Tenerife ima tudi La Palma svojo vijolico ''Viola palmensis''.

''Echium pininana'' je endemit La Palme in je najvišja vrsta v rodu ''Echium'' (gadovec), saj doseže več do 4 m. Soroden je ''Echium wildpretii'', ki se z ločenimi podvrstami pojavlja v subalpskem pasu Tenerifa in La Palme. Obe vrsti sta monokarpni in tvorita masivno končno socvetje. ''Echium webbii'', razvejan grm z več manjšimi temno modrimi cvetovi, je še en otoški endemit z bližnjimi sorodniki na Tenerifu.

Drugi endemiti La Palme so člani družine marjetic, kot so palmski badelj (''Sonchus palmensis''), ''Argyranthemum haouarytheum'', ''Pericallis papyracea'' in ''Cheirolophus sventenii''.

Več živali je avtohtonih ali endemičnih za La Palmo, vključno z:
*Orjaški kuščar La Palma (''Gallotia auaritae''), ki je veljal za izumrlega, dokler ga leta 2007 niso ponovno odkrili
*Zahodni kanarski kuščar (''Gallotia galloti'' subspecies ''palmae'')
*''Pyrrhocorax pyrrhocorax barbarus'', podvrsta planinske vrane
*Kanarska listnica (''Phylloscopus canariensis'')
*Palmski ščikavec (''Fringilla coelebs palmae'')
*Zahodnokanarski kraljiček (''Regulus regulus ellenthalerae'')
*Pasma [[garafski ovčar]] (''Pastor Garafiano'')
*Prepelica s Kanarskih otokov (''Coturnix gomerae''), zdaj izumrla
*Triasov zeleni ščinkavec (''Chloris triasi''), zdaj izumrl
Poleg tega so bile vnesene številne druge živali, vključno z zajci in barbarskimi ovcami ali ''aoudadami'', ki so postale resna grožnja endemični flori.

[[Biosferni rezervat|o območje]] je bilo ustanovljeno leta 1983, leta 1997 in 2002 pa razširjeno in preimenovano.<ref>{{navedi splet | url=https://en.unesco.org/biosphere/eu-na/la-palma | title=La Palma Biosphere Reserve, Spain | date=25 January 2019 }}</ref>

== Naravni simboli ==
Uradna naravna simbola, povezana z La Palmo, sta rdečekljuna vrana (''Pyrrhocorax pyrrhocorax'') in ''Pinus canariensis'' ([[kanarski bor]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.gobcan.es/boc/1991/061/001.html |title=Ley 7/1991, de 30 de abril, de símbolos de la naturaleza para las Islas Canarias |access-date=29 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808141931/http://www.gobcan.es/boc/1991/061/001.html |archive-date=8 August 2011 |url-status=dead }}</ref>

<gallery class="center" widths="200px" heights="160px">
File:Alpenkrähe-Pyrrhocorax.jpg|Rdečekljuna vrana
File:Pinus canariensis (Garafía) 07 ies.jpg|''Pinus canariensis'' ([[kanarski bor]])
</gallery>

== Zgodovina ==
V času evropske kolonizacije so Kanarske otoke naseljevali domorodni Kanarci, imenovani skupaj [[Gvanči]], čeprav so domorodci La Palme bolj pravilno znani kot Auaritas (glej Kanarski otoki v predkolonialnih časih). Izvor teh domorodcev ni jasen, vendar se domneva, da imajo skupne prednike z [[Berberi]] iz severne Afrike. Gvanči so imeli neolitsko kulturo, razdeljeno na več klanov, ki so jih vodili poglavarji. Njihovo ime za La Palmo je bilo ''Benahoare''. Glavni ostanki te kulture so njihova jamska bivališča, skrivnostni [[petroglif]]i in tlakovane kamnite poti skozi gore. Po španski okupaciji La Palme so domorodni Kanarci izginili tako, da so jih pobili, prodali v suženjstvo ali pa so jih asimilirali v špansko prebivalstvo.

Domneva se, da so Kanarske otoke poznali [[Feničani]] in [[Stari Grki]], vendar je najzgodnejši pisni dokaz rimski pisatelj [[Plinij Starejši]], ki je citiral Jubo II. iz Numidije, vendar so bili Jubovi zapisi pozneje izgubljeni. Genovski pomorščak [[Lancelotto Malocello]] je leta 1312 dosegel otočje in ostal dve desetletji, dokler ga ni izgnal upor domorodcev. Leta 1404 so Španci začeli z osvajanjem otokov. Čeprav je bilo prvo izkrcanje na La Palmi leta 1405, je trajalo do leta 1493 in nekaj krvavih bitk, dokler ni bil zlomljen zadnji odpor domorodcev. Osvajalec La Palme je bil [[Alonso Fernández de Lugo]], ki je premagal Tanausuja, zadnjega kralja na otoku. Vladal je območju, znanem kot ''Acero'' (Caldera de Taburiente). Tanausu je padel v zasedo, potem ko je pristal na premirje, ki sta ga uredila Fernández de Lugo in Juan de Palma, Gvanč, ki se je spreobrnil v krščanstvo in je bil Tanausujev sorodnik.

V naslednjih dveh stoletjih so naselja na La Palmi obogatela, saj je otok služil kot trgovska postaja na poti v [[Novi svet]]. La Palma je sprejela priseljence iz Kastilje, Majorke, Andaluzije, Portugalske in Katalonije.

== Vodni tuneli ==
''Minas galerias'' (vodni tuneli) prenašajo vodo iz virov v visokogorju v mesta, vasi in kmetije. La Palma prejme skoraj vso vodo iz ''mar de nubes'' (morje oblakov) severovzhodnih [[pasat]]ov. Voda kondenzira na vegetaciji, od koder steče v tla. Sčasoma se zbere v skalnih plasteh in se nato prek galerij odvaja v akvadukte in cevi za distribucijo. Galerije so bile skozi stoletja vklesane v skale. Sprehoditi se je mogoče ob številnih akvaduktih, ki so priljubljena dejavnost turistov (podobno kot levade na Madeiri). Priljubljena je tudi tura do slapa in izvirov Marcos y Corderos.

V dolini Los Llanos de Aridane je obsežna mreža namakalnih kanalov. Ti kanali prenašajo vodo iz gora po vsej dolini in omogočajo gojenje banan, avokada, rož in drugih rastlin.

== Observatoriji ==
{{glavni|Observatorij Roque de los Muchachos}}
[[File:Sea of clouds around La Palma.jpg|thumb|Morje oblakov pod teleskopom William Herschel]]

Zaradi lege otoka in višine njegovih gora, približno 2400 m nad morsko gladino, so na Roque de los Muchachos zgradili številne mednarodne astronomske opazovalnice. Poseben geografski položaj in podnebje povzročata nastanek oblakov med 1000 m in 2000 m, pri čemer imajo observatoriji običajno jasno nebo. Pogosto je pogled z vrha vulkana morje oblakov, ki pokrivajo vzhodni del otoka. Teleskopi v observatoriju so:

*Skupina teleskopov Isaac Newton (ING) upravlja tri teleskope: 4,2 m teleskop William Herschel, 2,5 m teleskop Isaac Newton in 1 m teleskop Jacobus Kapteyn.
*2,5 m nordijski optični teleskop (NE)
*1 m švedski 1-metrski sončni teleskop (SST), ki ga upravlja Inštitut za sončno fiziko
*0,45 m nizozemski odprti teleskop (DOT), tudi sončni teleskop
*0,6 m optični teleskop
*Teleskop Carlsberg Meridian (CMT)
*1,2 m teleskop Mercator
*2 m teleskop Liverpool
*10,4 m Gran Telescopio Canarias (Veliki kanarski teleskop, posvečen 24. julija 2009)
*3,6 m Telescopio Nazionale Galileo (TNG)
*17 m teleskop MAGIC, Čerenkov teleskop z zračno prho za opazovanje visokoenergijskih žarkov gama
*Teleskop SuperWASP-North, ki se uporablja za odkrivanje zunajosončnih planetov<ref>{{navedi splet|url=https://www.iac.es/es/divulgacion/noticias/superwasp-detectara-miles-de-planetas-extrasolares|title=SuperWASP detectará miles de planetas extrasolares|access-date=December 13, 2022|date=April 16, 2004}}</ref>
*Severni vozel opazovalca gravitacijskih valov Optical Transient Observer (GOTO)<ref>{{navedi novice |date=2022-07-21 |title=Neutron stars: New telescope detects dead suns colliding |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-61911047 |access-date=2024-03-31 |language=en-GB}}</ref>

Poleg tega je bila načrtovana izgradnja teleskopa Čerenkov leta 2021.<ref>{{navedi splet|title=Home|url=https://www.cta-observatory.org/|access-date=2021-07-13|website=Cherenkov Telescope Array|language=en-US}}</ref>

Decembra 2021 je bil slovesno odprt center za obiskovalce Roque de Los Muchachos.<ref>{{navedi splet |last=RTVC |date=2021-12-19 |title=El Centro de Visitantes del Roque de Los Muchachos abre sus puertas |url=https://rtvc.es/el-centro-de-visitantes-del-roque-de-los-muchachos-abre-sus-puertas/ |access-date=2024-03-31 |website=Radio Televisión Canaria |language=es}}</ref>

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|La Palma}}
{{wikivoyage|La Palma}}
* [https://visitlapalma.es/en/ Official Tourism Website] {{in lang|es|en|de|zh|nl|it|fr}}
* [http://www.cabildodelapalma.es Official La Palma Website] {{in lang|es}}
* [https://www.hellocanaryislands.com/ The official website of the Canary Islands]
* [https://earthobservatory.nasa.gov/images/149231/a-changed-landscape-on-la-palma Comparison images before and after the 2021 eruptions] at NASA Earth Observatory
* [http://www.starsislandlapalma.es Stargazing site on La Palma] {{in lang|es|en|de}}
* [http://www.senderosdelapalma.es Hiking Network of La Palma official website] {{in lang|es|en|fr|de}}
* [https://lapalmacentrosturisticos.com/centros/parque-arqueologico-el-tendal/ El Tendal archaeological park] {{in lang|es|en|de}}
* {{cite gvp|name=La Palma|vn=383010|access-date=2021-06-26}}


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:La Palma|* ]]
[[Kategorija:Biosferni rezervati Španije]]
[[Kategorija:Vulkanski otoki]]
[[Kategorija:Aktivni ognjeniki]]

Predloge, uporabljene na tej strani:

Predloga:Both (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Cite gvp (uredi)
Predloga:Cite journal (uredi)
Predloga:Commons category (uredi)
Predloga:Coord (uredi)
Predloga:Flag (uredi)
Predloga:Glavni (uredi)
Predloga:IPA (uredi)
Predloga:IPA-all (uredi)
Predloga:IPA-es (uredi)
Predloga:IPA2 (uredi)
Predloga:If empty (uredi)
Predloga:If then show (uredi)
Predloga:Ifempty (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:In lang (uredi)
Predloga:Infobox islands (uredi)
Predloga:Infobox islands/area (uredi)
Predloga:Infobox islands/density (uredi)
Predloga:Infobox islands/length (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Otoki (uredi)
Predloga:Infopolje Otoki/dolžina (uredi)
Predloga:Infopolje Otoki/gostota (uredi)
Predloga:Infopolje Otoki/površina (uredi)
Predloga:Infopolje Otoki/styles.css (uredi)
Predloga:Jezik (uredi)
Predloga:Kategorija v Zbirki (uredi)
Predloga:Koord (uredi)
Predloga:Lang (uredi)
Predloga:Lokacijska karta (uredi)
Predloga:Lokacijska karta Afrika (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi gvp (uredi)
Predloga:Navedi knjigo (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi novice (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi časopis (uredi)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Plainlist/styles.css (uredi)
Predloga:Podatki države Španija (uredi)
Predloga:Replace (uredi)
Predloga:Side box (uredi)
Predloga:Sister (uredi)
Predloga:Sister project (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Sorodni (uredi)
Predloga:Stranski okvirček (uredi)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:Unbulleted list (uredi)
Predloga:V jeziku (uredi)
Predloga:Webarchive (uredi)
Predloga:Wikipotovanje (uredi)
Predloga:Wikivoyage (uredi)
Predloga:Zastava (uredi)
Predloga:Zastava/core (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Category handler (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Category handler/blacklist (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Category handler/config (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Category handler/data (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Category handler/shared (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Modul:Citation/CS1/COinS (uredi)
Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi)
Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi)
Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi)
Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi)
Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi)
Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi)
Modul:Coordinates (uredi)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:Exponential search (uredi)
Modul:I18n (uredi)
Modul:IPA (uredi)
Modul:If empty (uredi)
Modul:In lang (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:InfopoljeSlika (uredi)
Modul:Lang (uredi)
Modul:Lang/ISO 639 synonyms (uredi)
Modul:Lang/configuration (uredi)
Modul:Lang/data (uredi)
Modul:Language/data/iana languages (uredi)
Modul:Language/data/iana regions (uredi)
Modul:Language/data/iana scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana suppressed scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana variants (uredi)
Modul:List (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Location map (uredi)
Modul:Math (uredi)
Modul:Namespace detect/config (uredi)
Modul:Namespace detect/data (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:Niz (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Side box (uredi)
Modul:Side box/styles.css (uredi)
Modul:TableTools (uredi)
Modul:Unicode data (uredi)
Modul:Unicode data/scripts (uredi)
Modul:Webarchive (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:WikidataIB (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:WikidataIB/i18n (uredi)
Modul:WikidataIB/nolinks (uredi)
Modul:WikidataIB/titleformats (uredi)
Modul:Yesno (uredi)

Vrnitev na La Palma.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/La_Palma«