Vilhelm Vin

Vilhelm Vin
Vilhelm Vin
	olmonī: Wilhelm Wien
Ta'rixi tavallud	13 janvar 1864[…]
Zodgoh	Parusnoje[d], Podşohiji Prussija[d], Kunfederesijuni Olmon[d];
Ta'rixi darguzaşt	30 avgust 1928[…] (64 sol)
Mahalli darguzaşt	Mjunxen, Rejxi Olmon[d];
Kişvar	Çumhuriji Federativiji Olmon;
Fazoi ilmī	fizik, Afkanişot va garmo
Çojhoi kor	Donişgohi Mjunxen[d]; JMU[d]; University of Giessen[d]; RWTH Aachen University[d]; Physikalisch-Technische Bundesanstalt[d];
Alma-mater	Donişgohi Gjottingen; Donişgohi Mjunxen[d]; HU Berlin[d];
Rohbari ilmī	Hermann von Helmholtz[d]
Çoizaho	Guthrie Lecture[d] (1925)
	Parvandaho dar Vikianbor

Vilhelm Karl Verner Otto Frits Frans Vin (olmonī: Wilhelm Wien; 13 janvar 1864^[1]^[2]^[3]^[…], Parusnoje^[d], Podşohiji Prussija^[d], Kunfederesijuni Olmon^[d] — 30 avgust 1928^[4]^[1]^[2]^[…], Mjunxen^[4]) — fizikdoni olmonī, uzvi AI milliji IMA, AI Olmon va digar mamlakathoi xoriçī.

Zindaginoma

Xatmkardai gimnazijai Kjonigsberg (1882), dar donişgohhoi Gettingen va Berlin tahsil kardaast. Professori Donişgohi texnikiji Axen (1896), professori fizika dar Donişgohi Gessen (1899) va prof. Donişgohi Vjurtsburg (1900). Az soli 1920 professori Donişgohi Mjunxen (solhoi 1925—1926 rektori hamin donişgoh). Dar borai difraksijai rūşnoī dar nūki filizziji tez va ta'siri absorbsijai filizz dar ranghoi hosilşuda risolai doktorī difo' kardaast. Tahqiqoti Vilhelm Vin ba nazarijai afkanişot, optika, termodinamika, fizikai razrjad (taxlija)-i gazī baxşida şuda, dar taşakkuli nazarijai kvantī sahmi buzurg guzoştaast. Vilhelm Vin soli 1893 oşkor namud, ki taqsimoti energijai afkanişoti çismi mutlaq sijoh funksijai hosili zarbi daroziji mavç va harorat meboşad, ja'ne bo afzoişi harorat qimati balandtarini energija ba samti mavçhoi kūtoh mekūcad (qonuni kūcişi Vin). Soli 1896 formulaero baroi taqsimoti energija dar spektri çismi sijoh (qonuni afkanişoti Vin) oşkor kard, ki bo natiçahoi dar taçriba badastovardaşudai sohai mavçhoi kūtoh muvofiqat mekard. Ƣajr az in, Vilhelm Vin qobilijati elektrguzaroniji filizzhoro tahqiq karda, nurhoi katodī va rentgeniro omūxt, daroziji mavçhoi rentgeniro muajjan kard (1907), usuli cenkuniji tobişi darozmuddati atomhoi ozodro oşkor namud.

Vilhelm Vin «baroi kaşfi qonunhoe, ki afkanişoti haroratiro idora mekunand» sazovori mukofoti Nobel gaştaast (1911). Muallifi asarho dar borai hidrodinamika, fizikai nazarijavī va nazarijai nisbijat. Jakcand sol muharriri maçallai «Annalhoi fizika» bud.

Ezoh

↑ ^1.0 ^1.1 ^1.2 ^1.3 Arxiv po istoriji matematiki Maktьjutor — 1994.
↑ ^2.0 ^2.1 ^2.2 ^2.3 Encyclopædia Britannica (ingl.)
↑ ^3.0 ^3.1 Encyclopædia Universalis (fr.) — Encyclopædia Britannica, 1968.
↑ ^4.0 ^4.1 ^4.2 ^4.3 Vin Vilьgelьm // Bolьşaja sovetskaja entsiklopedija (rus.): [v 30 t.] / pod red. A. M. Proxorova — 3-e izd. — M.: Sovetskaja entsiklopedija, 1969.
↑ ^5.0 ^5.1 ^5.2 Ceşskaja natsionalьnaja avtoritetnaja baza dannыx
↑ Matematiceskaja genealogija (ingl.) — 1997.

Adabijot

Vin Vilgelm // Boz — Vickut. — D. : SIEMT, 2014. — (Ensiklopedijai Milliji Toçik : [taxm. 25 ç.] / sarmuharrir N. Amirşohī ; 2011—2023, ç. 3). — ISBN 978-99947-33-46-0.

[_b075e6aafb7f90ac-1] 1.0 ^1.1 ^1.2 ^1.3 Arxiv po istoriji matematiki Maktьjutor — 1994.

[_997a94cf1cfc53e2-2] 2.0 ^2.1 ^2.2 ^2.3 Encyclopædia Britannica (ingl.)

[_01e13cec14aaf5b1-3] 3.0 ^3.1 Encyclopædia Universalis (fr.) — Encyclopædia Britannica, 1968.

[_072368f16e2af834-4] 4.0 ^4.1 ^4.2 ^4.3 Vin Vilьgelьm // Bolьşaja sovetskaja entsiklopedija (rus.): [v 30 t.] / pod red. A. M. Proxorova — 3-e izd. — M.: Sovetskaja entsiklopedija, 1969.

[_9f113bccaaf66895-5] 5.0 ^5.1 ^5.2 Ceşskaja natsionalьnaja avtoritetnaja baza dannыx

[_97b4aad5a8c050a1-6] Matematiceskaja genealogija (ingl.) — 1997.

[1]