Pojdi na vsebino

Neskončnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Neskônčnost, navadno označena s znakom , je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej. Neskončnost je navadno določena kot nekaj kar nima mej v prostoru in času. V praksi se pojem uporablja predvsem v matematiki, kjer računanje limite, ko gre neka količina x proti , pomeni, da si lahko vedno izmislimo še večji x od nekega izbranega.

Neskončnost v matematiki

[uredi | uredi kodo]

Gabrielov rog ali Torricellijeva trobenta, geometrijsko telo, ki si ga je zamislil Evangelista Torricelli, ima neskončno površino vendar končno prostornino.

Moči nekaterih množic niso končne - recimo že množica naravnih števil, N = {1, 2, 3, ... } ali množica sodih števil S = {2, 4, 6, ... }.

Neskončnost v fiziki

[uredi | uredi kodo]

Za naše Vesolje ni jasno ali je končno ali ne. Einstein je sicer v anekdoti dejal:

»Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan.«

Neskončnost v jeziku

[uredi | uredi kodo]

Izraz uporabljamo tudi v vsakdanjem jeziku: Predavanje se je vleklo v neskončnost.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]