Primarna hipertenzija

Primarna (tudi esencialna) hipertenzija je hipertenzija z neznano etiologijo, ki nima organskega vzroka in pri kateri je krvni tlak stalno zvišan.^[1] Gre za najpogostejšo obliko hipertenzije, in sicer zajema okoli 95 % vseh primerov hipertenzije.^[2]^[3]^[4]^[5] Verjetno je posledica tako genetskih kot okoljskih dejavnikov. Prevalenca se povečuje s staranjem, znano je, da imajo posamezniki z višjimi vrednostmi krvnega tlaka v mladosti večje tveganje za kasnejši razvoj hipertenzije. Hipertenzija povečuje tveganje za možganske, srčne in ledvične bolezni.^[6]

Etiopatogeneza

Za primarno hipertenzijo v razviti obliki so značilni normalen minutni volumen srca, normalen volumen krvi in normalna viskoznost krvi. Minutni volumen srca je lahko povečan v zgodnjih fazah bolezni. Vzrok hipertenzije je v povečanem perifernem uporu zaradi strukturnih sprememb v arteriolah (zadebeljena tunika medija) in razredčenja arteriol v tkivih in ni le posledica povečane vazokonstrikcije zaradi delovanja avtonomnega živčevja. Slednje je morda udeleženo v začetnih fazah razvoja hipertenzije. Baroreceptorji delujejo, vendar so nastavljeni na višje ravni arterijskega tlaka in izločanje natrija s sečem in s tem ledvično uravnavanje krvnega tlaka sta premaknjena proti višjim vrednostim arterijskega tlaka. Za primarno hipertenzijo je značilna poligenska dedna dispozicija, za pojav bolezni pa so pomembni okolijski dejavniki, zlasti čezmerno uživanje soli in psihosocialni stres.^[7]

Viri

↑ http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/medicinski-slovar/ Arhivirano 2012-12-08 na Wayback Machine., Slovenski medicinski e-slovar.
↑ Carretero OA; Oparil S (2000). »Essential hypertension. Part I: definition and etiology«. Circulation. 101 (3): 329–335. PMID 10645931. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. julija 2012. Pridobljeno 30. julija 2011.
↑ Oparil S; Zaman MA; Calhoun DA (2003). »Pathogenesis of hypertension«. Ann. Intern. Med. 139 (9): 761–776. PMID 14597461.
↑ Hall, John E.; Guyton, Arthur C. (2006). Textbook of medical physiology. St. Louis, Mo: Elsevier Saunders. str. 228. ISBN 0-7216-0240-1.
↑ »Hypertension: eMedicine Nephrology«. Pridobljeno 5. junija 2009.
↑ Messerli, Franz H; Williams, Bryan; Ritz, Eberhard (2007). »Essential hypertension«. The Lancet. 370 (9587): 591–603. doi:10.1016/s0140-6736(07)61299-9.
↑ J. Sketelj: Primarna arterijska hipertenzija. Izbrana poglavja iz patološke fiziologije, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. Ljubljana 2003, str. 227–233.

[1] ttp://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/medicinski-slovar/ Arhivirano 2012-12-08 na Wayback Machine., Slovenski medicinski e-slovar.

[pmid10645931-2] Carretero OA; Oparil S (2000). »Essential hypertension. Part I: definition and etiology«. Circulation. 101 (3): 329–335. PMID 10645931. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. julija 2012. Pridobljeno 30. julija 2011.

[pmid14597461-3] Oparil S; Zaman MA; Calhoun DA (2003). »Pathogenesis of hypertension«. Ann. Intern. Med. 139 (9): 761–776. PMID 14597461.

[isbn0-7216-0240-1-4] Hall, John E.; Guyton, Arthur C. (2006). Textbook of medical physiology. St. Louis, Mo: Elsevier Saunders. str. 228. ISBN 0-7216-0240-1.

[urlHypertension:_eMedicine_Nephrology-5] »Hypertension: eMedicine Nephrology«. Pridobljeno 5. junija 2009.

[6] Messerli, Franz H; Williams, Bryan; Ritz, Eberhard (2007). »Essential hypertension«. The Lancet. 370 (9587): 591–603. doi:10.1016/s0140-6736(07)61299-9.

[7] J. Sketelj: Primarna arterijska hipertenzija. Izbrana poglavja iz patološke fiziologije, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. Ljubljana 2003, str. 227–233.

[1]