Pojdi na vsebino

Pariz–Tours

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pariz–Tours
Podatki o dirki
Datumzgodnji oktober
RegijaChevreuse-Loire, Francija
Disciplinacestna
TekmovanjeUCI ProSeries
TipKlasika
Spletna stranwww.paris-tours.fr/en/ Uredite to na Wikipodatkih
Zgodovina
Prva izvedba1896 (1896)
Št. izvedb118
Prvi zmagovalecFrancija Eugène Prévost
Največ zmag
Zadnji zmagovalecFrancija Christophe Laporte

Pariz–Tours (francosko Paris–Tours; prej znana tudi kot Tours–Pariz, Tours-Versailles, Blois-Pariz, Blois-Chaville in Créteil-Chaville) je jesenska enodnevna klasična kolesarska dirka v Franciji, ki jo od leta 1896 naprej organizira Amaury Sport Organisation. Trenutno je del serije UCI ProSeries.[1][2][3]

Originalna klasika

[uredi | uredi kodo]

Kljub temu da že od leta 2008 ni del najvišjega svetovnega ranga kolesarskih dirk jo štejemo za "pravo" klasiko. Vse do 1980ih je bilo namreč priznanih 8 originalnih klasik; to je poleg te dirke še današnjih pet spomenikov (M–SR, Flandrija, P–R, L–B–L in Lombardija) ter Valonska puščica in Pariz–Bruselj.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Dirka je bila, sicer za amaterje, prvič organizirana že leta 1896, in ena najstarejših na svetu. organiziral jo je Paris-Vélo, ki je zmago francoza Eugène Prévosta opisal kot "nor, nezaslišan, nepričakovan uspeh". Naslednja dirka je bila na sporedu šele čez 5 let, še naslednja pa šele leta 1906, ko je dirka postala profesionalna, organiziral pa jo je L'Auto. Po 2. svetovni vojni je organizacijo prevzel njen naslednik, časopis L'Équipe, ki pa je dirko organiziral vse do leta 1992, ko je organizacijo prevzel njen sorodni časopis Amaury Sport Organisation (ASO), ki poleg TdF te dve dirki organizira še danes.

Med leti 1989 in 2004 je bila del serije UCI Road World Cup, potem UCI ProTour (2005 do 2007), del serije UCI Europe Tour med leti 2008 do 2019 in od leta 2020 naprej del UCI ProSeries.

Trasa

[uredi | uredi kodo]
Ena izmed tras v preteklosti

Gre za pretežno ravninsko traso, ki poteka med dolinama Chevreuse in Loire; najvišja točka je Le Gault-du-Perche (200 m). Znana je kot "šprinterska klasika", ker se pogosto konča s sprintom v skupini na cilju v Toursu. Nekaj ​​desetletij se je dirka odvijala na 2,7 km dolgi aveniji Avenue de Grammont, eni najbolj znanih kolesarskih ciljnih ožin, še posebej znani med sprinterji. Od leta 2011 je bil cilj prestavljen na drugo lokacijo, ker je bila na Avenue de Grammont zgrajena nova tramvajska proga.

Trasa je bila skozi leta velikokrat spremenjena, čeprav je razdalja ostala približno 250 km. Začetek je bil v zgodnjih začetkih dirke prestavljen iz Pariza, najprej v Versailles, nato v Saint-Arnoult-en-Yvelines. Od leta 2009 je start dirke v departmaju Eure-et-Loir. Med letoma 1919 in 1926 je bila dodana zanka skozi Chinon, pristop pa preko hribovitih delov na južnem bregu Loare do Toursa, skupna razdalja pa 342 km. Sprinterji so še naprej prevladovali in leta 1959 so organizatorji dodali tri vzpone na hrib Alouette. Ni bilo veliko razlike.

Leta 1965 so bili menjalniki prepovedani, kolesarji so bili tako omejeni le na dve prestavi. Dirko je dobil nizozemski sveže pečeni profesionalni kolesar Gerben Karstens, ki je izbral zobnike 53/16 in 53/15 in prevozil 246 kilometrov pri rekordni povprečni hitrosti 45,029 km/h. Poskus je bil ocenjen kot neuspešen, ko se je dirka leta 1966 končala na enak način kot leta 1964.

Start in cilj sta bila obrnjena v obratno smer in trasa se je tako nenehno spreminjala med letoma 1974 in 1987. Včasih je bila znana kot Grand Prix d'Automne, včasih pa po imenih startnih in ciljnih mest. Za mnoge je dogodek izgubil značaj, saj je dirka potekala med Toursom in Versaillesom (1974–75); med krajema Blois in Chaville (v letih 1976–77 in 1979–84); med Bloisom in Autodrome de Linas-Montlhéry (1978); in med Créteilom in Chavillom (1985–87). Leta 1988 se je dirka vrnila na prvotno traso Pariz–Tours.

Pogosto je odločilen faktor te dirke veter v prsa; leta 1988 je Peter Pieters v povprečju dosegel hitrost le 34 km/h, kar je bilo najpočasneje v zadnjih 57 letih. Vendar pa Pariz–Tours postane najhitrejša klasika, ko je veter v hrbet za kolesarji, Óscar Freire je leta 2010 zmagal z povprečno hitrostjo kar 47,730 km/h To mu je prineslo nagrado Ruban Jaune ("Rumeni trak") za najhitrejšo povprečno hitrost v klasiki; pravzaprav je bil Ruban Jaune (do leta 2016) kar devetkrat podeljen kolesarjem, ki so zmagali na dirki Pariz–Tours in dosegli najhitrejši povprečni čas na profesionalni dirki.

Leta 2018 je bila trasa korenito spremenjena, z štartom v Chartresu in v zadnjih 60 km vključevala 12,5 km makedamskih stez, saj se dirka vije okoli vinogradov na območju Toursa. 7 novih vzponov je bilo vključenih tudi v konec dirke, skrajšane na le 211 km, da bi se izognila dodatnim težavam.

Jesenski dvojček

[uredi | uredi kodo]

Termin "jesenski dvojček" se nanaša na edini pravi in najpomembnejši jesenski klasiki Pariz–Tours in Dirka po Lombardiji (spomenik), ki tradicionalno potekata isti teden v prvi polovici oktobra. Vse ostale italijanske enodnevne dirke tisti teden namreč štejemo med mini klasike. Obe dirki sta si po profilu in težavnosti precej različni – Lombardija je bolj primerna za hribolazce – dvojna težavnost. Samo štirim kolesarjem do zdaj je uspel ta dosežek obeh zmag v istem letu: Belgijci Philippe Thys (1917), Rik Van Looy (1959) in Philippe Gilbert (2009); Nizozemec Jo de Roo (1962–1963).

Moški

[uredi | uredi kodo]

Zmagovalci po letih

[uredi | uredi kodo]
Leto Zmagovalec Drugi Tretji
"Pariz–Tours"
1896 Francija Eugene Prévost Francija Emile Ouzou Francija Lucien Bouvet
dirka med leti 1897 in 1900 ni potekala
1901 Francija Jean Fischer Francija Georges Lorgeou Francija Édouard Wattelier
dirka med leti 1902 in 1905 ni potekala
1906 Francija Lucien Petit-Breton Francija Louis Trousselier Francija Henri Cornet
1907 Francija Georges Passerieu Francija André Pottier Francija Émile Georget
1908 Francija Omer Beaugendre Francija Frédéric Saillot Luksemburg François Faber
1909 Luksemburg François Faber Francija Jean Alavoine Francija Ernest Paul
1910 Luksemburg François Faber Francija Louis Trousselier Francija Émile Engel
1911 Francija Octave Lapize Belgija Cyrille Van Hauwaert Francija Émile Georget
1912 Belgija Louis Heusghem Belgija Charles Deruyter Francija Lucien Petit-Breton
1913 Francija Charles Crupelandt Francija Georges Passerieu Francija Louis Luguet
1914 Švica Oscar Egg Francija Émile Engel Belgija Philippe Thys
dirka med leti 1915 in 1916 ni potekala zaradi 1. svetovne vojne
1917 Belgija Philippe Thys Francija Marcel Godivier Francija Eugene Christophe
1918 Francija Charles Mantelet Švica Lucien Cazalis Belgija Alexis Michiels
1919 Belgija Hector Tiberghien Francija René Vandenhove Belgija Jean Rossius
1920 Francija Eugene Christophe Francija Honoré Barthélémy Belgija Albert Dejonghe
1921 Francija Francis Pélissier Belgija Louis Mottiat Francija Eugene Christophe
1922 Francija Henri Pélissier Švica Heiri Suter Francija Robert Jacquinot
1923 Belgija Paul Deman Belgija Félix Sellier Belgija Hector Tiberghien
1924 Belgija Louis Mottiat Luksemburg Nicolas Frantz Belgija Jules Huyvaert
1925 Belgija Denis Verschueren Belgija August Mortelmans Francija Jean Hillarion
1926 Švica Heiri Suter Švica Kastor Notter Luksemburg Nicolas Frantz
1927 Švica Heiri Suter Belgija Gustaaf Van Slembrouck Belgija Georges Ronsse
1928 Belgija Denis Verschueren Francija Charles Pélissier Italija Marius Gallottini
1929 Luksemburg Nicolas Frantz Belgija Aimé Deolet Belgija Georges Ronsse
1930 Francija Jean Maréchal Francija Marcel Bidot Belgija Frans Bonduel
1931 Francija André Leducq Francija Roger Parioleau Belgija Alfred Haemerlinck
1932 Francija Julien Moineau Nemčija Herbert Sieronski Italija Amulio Viarengo
1933 Francija Jules Merviel Francija Antonin Magne Nemčija Ludwig Geyer
1934 Belgija Gustave Danneels Belgija Romain Gijssels Belgija Félicien Vervaecke
1935 Francija René Le Greves Francija Roger Lapébie Italija Raffaele Di Paco
1936 Belgija Gustave Danneels Francija Fernand Mithouard Belgija Jules Coelart
1937 Belgija Gustave Danneels Belgija Frans Bonduel Belgija Edgard De Caluwé
1938 Italija Jules Rossi Belgija Albertin Dissaux Francija Paul Maye
1939 Belgija Frans Bonduel Belgija Lucien Storme Belgija Theo Pirmez
dirke leta 1940 ni bilo zaradi 2. svetovne vojne
1941 Francija Paul Maye Francija Albert Goutal Francija Pierre Cloarec
1942 Francija Paul Maye Francija Gérard Virol Italija Jules Rossi
1943 Francija Gabriel Gaudin Belgija Achiel Buysse Belgija Albert Hendrickx
1944 Francija Lucien Teisseire Francija Louis Gauthier Francija Louis Thiétard
1945 Francija Paul Maye Francija Joseph Goutorbe Francija Émile Idée
1946 Belgija Albéric Schotte Francija Roger Prevotal Francija Maurice De Muer
1947 Belgija Albéric Schotte Francija Émile Idée Belgija Albert Sercu
1948 Francija Louis Caput Francija Robert Mignat Francija Émile Idée
1949 Belgija Albert Ramon Francija Paul Néri Belgija Jacques Geus
1950 Francija André Mahé Francija Urbain Caffi Francija Guy Lapébie
1951 Francija Jacques Dupont Italija Alfredo Martini Italija Attilio Redolfi
1952 Francija Raymond Guégan Belgija Albéric Schotte Francija Louis Caput
1953 Belgija Jozef Schils Švica Ferdy Kübler Francija Georges Gilles
1954 Francija Gilbert Scodeller Francija Louison Bobet Francija Pierre Michel
1955 Francija Jacques Dupont Belgija Fred De Bruyne Francija Jean-Marie Cieleska
1956 Francija Albert Bouvet Belgija Julien Schepens Francija Louison Bobet
1957 Belgija Fred De Bruyne Francija Louison Bobet Italija Angelo Conterno
1958 Belgija Gilbert Desmet Belgija Fred De Bruyne Francija François Mahé
1959 Belgija Rik Van Looy Nizozemska Coen Niesten Belgija André Noyelle
1960 Nizozemska Jo de Haan Nizozemska Michel Stolker Španija Luis Otano
1961 Belgija Joseph Wouters Belgija Gilbert Desmet Francija Anatole Novak
1962 Nizozemska Jo de Roo Belgija Frans Melckenbeeck Belgija Benoni Beheyt
1963 Nizozemska Jo de Roo Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Tom Simpson Francija Raymond Poulidor
1964 Belgija Guido Reybrouck Belgija Rik Van Looy Belgija Gustaaf De Smet
1965 Nizozemska Gerben Karstens Belgija Gustaaf De Smet Belgija Fernand Deferm
1966 Belgija Guido Reybrouck Belgija Rik Van Looy Francija Paul Lemeteyer
1967 Belgija Rik Van Looy Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Barry Hoban Francija José Samyn
1968 Belgija Guido Reybrouck Belgija Walter Godefroot Belgija Eric Leman
1969 Belgija Herman Van Springel Belgija Frans Verbeeck Belgija Roger Jochmans
1970 Nemčija Jürgen Tschan Nizozemska René Pijnen Belgija Guido Reybrouck
1971 Belgija Rik Van Linden Italija Marino Basso Nizozemska Gerben Karstens
1972 Belgija Noël Van Tyghem Belgija Jos Huysmans Belgija Willy De Geest
1973 Belgija Rik Van Linden Belgija Roger De Vlaeminck Belgija Frans Verbeeck
"Tours–Pariz
1974 Italija Francesco Moser Francija Jean-Pierre Danguillaume Belgija Eric Leman
"Tours–Versailles
1975 Belgija Freddy Maertens Belgija Frans Van Looy Belgija Roger De Vlaeminck
1976 Belgija Ronny De Witte Francija Raymond Poulidor Francija Robert Bouloux
1977 Nizozemska Joop Zoetemelk Belgija Johan De Muynck Nizozemska Hennie Kuiper
"Blois–Pariz
1978 Nizozemska Jan Raas Belgija Jos Jacobs Belgija Guido Van Calster
"Blois–Chaville
1979 Nizozemska Joop Zoetemelk Italija Giuseppe Saronni Nizozemska Jan Raas
1980 Belgija Daniel Willems Francija Alain Vigneron Belgija Eddy Vanhaerens
1981 Nizozemska Jan Raas Belgija Ferdi Van Den Haute Belgija Luc Colijn
1982 Belgija Jean-Luc Vandenbroucke Italija Pierino Gavazzi Belgija Alfons De Wolf
1983 Belgija Ludo Peeters Nizozemska Adrie van der Poel Nizozemska Jan Raas
1984 Irska Sean Kelly Nizozemska Steven Rooks Francija Bruno Wojtinek
"Créteil–Chaville"
1985 Belgija Ludo Peeters Italija Moreno Argentin Irska Sean Kelly
1986 Avstralija Phil Anderson Francija Jean-Louis Peillon Francija Charly Mottet
1987 Nizozemska Adrie van der Poel Nizozemska Teun van Vliet Italija Maurizio Fondriest
"Pariz–Tours"
1988 Nizozemska Peter Pieters Belgija Jan Goessens Irska Sean Kelly
1989 Nizozemska Jelle Nijdam Belgija Eric Vanderaerden Belgija Johan Museeuw
1990 Danska Rolf Sorensen Avstralija Phil Anderson Italija Maurizio Fondriest
1991 Belgija Johan Capiot Nemčija Olaf Ludwig Nizozemska Nico Verhoeven
1992 Belgija Hendrik Redant Nemčija Christian Henn Nemčija Olaf Ludwig
1993 Belgija Johan Museeuw Italija Maurizio Fondriest Ukrajina Oleksandr Gončenkov
1994 Nemčija Erik Zabel Italija Gianluca Bortolami Poljska Zbigniew Spruch
1995 Italija Nicola Minali Ukrajina Andrej Čmil Nemčija Sven Teutenberg
1996 Italija Nicola Minali Belgija Tom Steels Italija Giovanni Lombardi
1997 Ukrajina Andrej Čmil Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Maximilian Sciandri Avstralija Henk Vogels
1998 Francija Jacky Durand Italija Mirco Gualdi Estonija Jaan Kirsipuu
1999 Belgija Marc Wauters Italija Gianni Faresin Estonija Jaan Kirsipuu
2000 Italija Andrea Tafi Belgija Andrej Čmil Italija Daniele Nardello
2001 Francija Richard Virenque Španija Óscar Freire Gómez Nemčija Erik Zabel
2002 Danska Jakob Piil Francija Jacky Durand Nemčija Erik Zabel
2003 Nemčija Erik Zabel Italija Alessandro Petacchi Avstralija Stuart O’Grady
2004 Nizozemska Erik Dekker Nemčija Danilo Hondo Španija Óscar Freire Gómez
2005 Nemčija Erik Zabel Italija Daniele Bennati Avstralija Allan Davis
2006 Francija Frédéric Guesdon Norveška Kurt Asle Arvesen Avstralija Stuart O’Grady
2007 Italija Alessandro Petacchi Italija Francesco Chicchi Španija Óscar Freire Gómez
2008 Belgija Philippe Gilbert Belgija Jan Kuyckx Francija Sébastien Turgot
2009 Belgija Philippe Gilbert Belgija Tom Boonen Slovenija Borut Božič
2010 Španija Óscar Freire Gómez Italija Angelo Furlan Belgija Gert Steegmans
2011 Belgija Greg Van Avermaet Italija Marco Marcato Danska Kasper Klostergaard
2012 Italija Marco Marcato Belgija Laurens De Vreese Nizozemska Niki Terpstra
2013 Nemčija John Degenkolb Danska Michael Morkov Francija Arnaud Démare
2014 Belgija Jelle Wallays Francija Thomas Voeckler Belgija Jens Debusschere
2015 Italija Matteo Trentin Belgija Tosh Van der Sande Belgija Greg Van Avermaet
2016 Kolumbija Fernando Gaviria Francija Arnaud Démare Belgija Jonas Van Genechten
2017 Italija Matteo Trentin Danska Soren Kragh Andersen Nizozemska Niki Terpstra
2018 Danska Soren Kragh Andersen Nizozemska Niki Terpstra Francija Benoît Cosnefroy
2019 Belgija Jelle Wallays Nizozemska Niki Terpstra Belgija Oliver Naesen
2020 Danska Casper Pedersen Francija Benoît Cosnefroy Nizozemska Joris Nieuwenhuis
2021 Francija Arnaud Démare Francija Franck Bonnamour Belgija Jasper Stuyven
2022 Francija Arnaud Démare Belgija Edward Theuns Irska Sam Bennett
2023 Združene države Amerike Riley Sheehan Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Lewis Askey Norveška Tobias Halland Johannessen
2024 Francija Christophe Laporte Češka Mathias Vacek Belgija Jasper Philipsen

Večkratni zmagovalci

[uredi | uredi kodo]

Aktivni kolesarji v poudarjenem tonu.

Zmage Kolesar Edicija
3 Belgija Gustave Danneels 1934 + 1936 + 1937
Francija Paul Maye 1941 + 1942 + 1945
Belgija Guido Reybrouck 1964 + 1966 + 1968
Nemčija Erik Zabel 1994 + 2003 + 2005
2 Luksemburg François Faber 1909 + 1910
Belgija Denis Verschueren 1925 + 1928
Švica Heiri Suter 1926 + 1927
Belgija Briek Schotte 1946 + 1947
Francija Jacques Dupont 1951 + 1955
Belgija Rik Van Looy 1959 + 1967
Nizozemska Jo de Roo 1962 + 1963
Belgija Rik Van Linden 1971 + 1973
Nizozemska Joop Zoetemelk 1977 + 1979
Nizozemska Jan Raas 1978 + 1981
Belgija Ludo Peeters 1983 + 1985
Italija Nicola Minali 1995 + 1996
Belgija Philippe Gilbert 2008 + 2009
Italija Matteo Trentin 2015 + 2017
Belgija Jelle Wallays 2014 + 2019
Francija Arnaud Démare 2021 + 2022

Zmagovalci po državah

[uredi | uredi kodo]
Zmage Država
42  Belgija
34  Francija
12  Nizozemska
9  Italija
5  Nemčija + ZRN
4 Zastava Danske Danska
3  Luksemburg
  Švica
1  Avstralija
Zastava Kolumbije Kolumbija
Irska
 Španija
Zastava Ukrajine Ukrajina
ZDA

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Paris-Tours' last showdown on the Avenue de Grammont«. Cyclingnews.com. 10. oktober 2010.
  2. »Paris Tours 2013«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2014. Pridobljeno 14. oktobra 2013.
  3. cyclingnews.com Gives details of 2018 route changes.