Pojdi na vsebino

V vrtincu (film)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 21:34, 27. november 2024 od Botopol (pogovor | prispevki) (izogib preusmeritvi predloge)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
V vrtincu
Filmski plakat
RežijaVictor Fleming
ProdukcijaDavid O. Selznick
ScenarijSidney Howard
Temelji naV vrtincu
avtor Margaret Mitchell
Vloge
GlasbaMax Steiner
FotografijaErnest Haller
Montaža
DistribucijaLoew's Inc.[1]
Datum izida
15. december 1939
Dolžina
221 minut
DržavaZDA
Jezikangleščina
Proračun3,85 milijona USD
Dohodek bruto>390 milijonov USD

V vrtincu (angleško Gone with the Wind) je ameriški epski zgodovinsko dramsko romantični film iz leta 1939, posnet po istoimenskem romanu Margaret Mitchell iz leta 1936. Režiral ga je Victor Fleming, produciral pa David O. Selznick iz Selznick International Pictures. Zgodba je postavljena na Ameriški Jug v čas ameriške državljanske vojne in obdobja rekonstrukcije. Scarlett O'Hara, trmasta hči lastnika plantaže v Georgii, si prizadeva za romantično zvezo z Ashleyjem Wilkesom, ki je poročen s svojo sestrično Melanie Hamilton, ona pa kasneje z Rhettom Butlerjem. V glavnih vlogah nastopajo Vivien Leigh (Scarlett), Clark Gable (Rhett), Leslie Howard (Ashley) in Olivia de Havilland (Melanie).

Produkcija filma je bila težavna od začetka. Snemanje se je zamaknilo za dve leti, ker si je Selznick za vlogo Rhetta Butlerja na vsak način želel Gablea, na razpis za igralko za upodobitev Scarlett pa se je prijavilo 1400 kandidatk. Prvotni scenarij je napisal Sidney Howard, toda več piscev ga je popravljalo, da bi ga skrajšali na primerno dolžino. Prvotni režiser George Cukor je bil odpuščen kmalu po začetku snemanja, nadomestil ga je Fleming, ki ga je tudi kmalu zaradi izčrpanosti začasno zamenjal Sam Wood.

Clark Gable kot Rhett Butler in Vivien Leigh kot Scarlett O'Hara

Film je bil premierno prikazan 15. decembra 1939 v Atlanti in bil dobro sprejet s strani kritikov, vseeno jih je nekaj film označilo za preveč razvlečenega. Hvalili so igralsko zasedbo, posebej Leighovo so označili za odlično izbiro za Scarlett. Na 12. podelitvi oskarjev je film prejel deset nagrad, od tega osem tekmovalnih in dve častni iz trinajstih nominacij. Prejel je oskarje za najboljši film, najboljšo režijo (Fleming), najboljši prirejeni scenarij (posthumno Howard), najboljšo igralko (Leigh) in najboljšo stransko igralko (Hattie McDaniel, ki je kot prva Afroameričanka dobila oskarja). Podrl je takratni rekord za število prejetih nominacij in oskarjev.

Film je že kmalu po začetku predvajanja postal velika uspešnica. Postal je najdonosnejši film vseh časov do tedaj in to ostal več kot četrt stoletja. Ob upoštevanju inflacije pa je še vedno najdonosnejši film vseh časov. V 20. stoletju je bil večkrat ponovno izdan in se zasidral v popularno kulturo. Velja za enega najboljših filmov vseh časov, Ameriški filmski inštitut ga je leta 1998 uvrstil na četrto mesto lestvice stotih najboljših ameriških filmov AFI's 100 Years...100 Movies. Leta 1989 ga je ameriška Kongresna knjižnica med prvimi izbrala za ohranitev v okviru Narodnega filmskega registra zavoljo njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.

Vloge

[uredi | uredi kodo]
Tara
Twelve Oaks
Atlanta
manjše stranske vloge

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Gone With the Wind«. The American Film Institute Catalog of Motion Pictures. American Film Institute. Pridobljeno 12. januarja 2013.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]