Pojdi na vsebino

Dravska banovina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bb63lj (pogovor | prispevki)
m Popravek povezave do članka v zunanji povezavi.
m disambig., drugi drobni popravki AWB
 
(Ena vmesna redakcija istega uporabnika ni prikazana)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Locator map Drava Banovina in Yugoslavia 1929-1939.svg|thumb|250px|Dravska banovina]]
[[Slika:Locator map Drava Banovina in Yugoslavia 1929-1939.svg|thumb|250px|Dravska banovina]]
'''Drávska banovína''' je bila od leta [[1929]] do [[1941]] [[upravna enota]] na delu ozemlja današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Kot ena izmed devetih [[banovina|banovin]], upravnih enot [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], je bila ustanovljena [[3. oktober|3. oktobra]] [[1929]] po uvedbi [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] jugoslovanskega [[kralj]]a [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]]. Pri tem niso povsod upoštevali [[narodnost]]nih in [[zgodovina|zgodovinskih]] [[meja]] (Dravska banovina nekaj časa denimo ni vključevala [[Bela krajina|Bele krajine]]). Imela je sedež v [[Ljubljana|Ljubljani]] in bila nadalje razdeljena na ljubljansko in [[Maribor|mariborsko]] oblast. Vodil jo je [[ban]], ki ga je imenoval [[kralj]], s pomočjo banskega sveta. Ko so leta [[1939]] ustanovili [[Avtonomija|avtonomno]] [[banovina Hrvaška|banovino Hrvaško]], so se začele pojavljati podobne zahteve po banovini Sloveniji.
'''Drávska banovína''' je bila od leta 1929 do 1941 [[upravna enota]] na delu ozemlja današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Kot ena izmed devetih [[banovina|banovin]], upravnih enot [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], je bila ustanovljena 3. oktobra 1929 po uvedbi [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] jugoslovanskega [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]]. Pri tem niso povsod upoštevali in zgodovinskih meja (Dravska banovina nekaj časa denimo ni vključevala [[Bela krajina|Bele krajine]]). Imela je sedež v [[Ljubljana|Ljubljani]] in bila nadalje razdeljena na ljubljansko in [[Maribor|mariborsko]] oblast. Vodil jo je [[ban]], ki ga je imenoval kralj s pomočjo banskega sveta. Ko so leta 1939 ustanovili avtonomno [[banovina Hrvaška|banovino Hrvaško]], so se začele pojavljati podobne zahteve po banovini Sloveniji.


Z [[Nemčija|nemško]], [[Italija|italijansko]], [[Madžarska|madžarsko]] in [[okupacija|okupacijo]] [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] je bila Dravska banovina leta 1941 razpuščena. Takrat je bil ban [[Marko Natlačen]].
Z [[Nemčija|nemško]], [[Italija|italijansko]], [[Madžarska|madžarsko]] in [[okupacija|okupacijo]] [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] je bila Dravska banovina leta 1941 razpuščena. Takrat je bil ban [[Marko Natlačen]].
Vrstica 8: Vrstica 8:
imenovani:
imenovani:


* Ing. [[Dušan Sernec]] - ''9. oktobra 1929''. pomočnik - dr. [[Otmar Pirkmajer]] <ref> Ravnihar, Vladimir. ''Mojega življenja pot'', Ljubljana, 1997, str.194. {{COBISS|ID=68126208}}</ref>
* [[Dušan Sernec]] 9. oktobra 1929 pomočnik [[Otmar Pirkmajer]] <ref> Ravnihar, Vladimir. ''Mojega življenja pot'', Ljubljana, 1997, str.194. {{COBISS|ID=68126208}}</ref>
* Dr. [[Drago Marušič]] ''4. decembra 1930''
* [[Drago Marušič]] 4. decembra 1930
* Dr. [[Dinko Puc]] - ''9. februarja 1935'' <ref> Ravnihar, Vladimir. ''Mojega življenja pot'', Ljubljana, 1997, str.233. {{COBISS|ID=68126208}}</ref>
* [[Dinko Puc]] 9. februarja 1935 <ref> Ravnihar, Vladimir. ''Mojega življenja pot'', Ljubljana, 1997, str.233. {{COBISS|ID=68126208}}</ref>
* Dr. [[Marko Natlačen]] - ''10. septembra 1935'' <ref> Ravnihar, Vladimir. ''Mojega življenja pot'', Ljubljana, 1997, str.239. {{COBISS|ID=68126208}}</ref>
* [[Marko Natlačen]] 10. septembra 1935 <ref> Ravnihar, Vladimir. ''Mojega življenja pot'', Ljubljana, 1997, str.239. {{COBISS|ID=68126208}}</ref>


== Sklici ==
{{Sklici}}


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

* Jože Žontar: [https://www.sistory.si/11686/711 Splošna okrajna uprava v Sloveniji v letih 1918 do 1941] (PDF), Arhivi 26 (2003) št. 1, str. 133-138.
* Jože Žontar: [https://www.sistory.si/11686/711 Splošna okrajna uprava v Sloveniji v letih 1918 do 1941] (PDF), Arhivi 26 (2003) št. 1, str. 133-138.



Trenutna redakcija s časom 20:35, 2. julij 2024

Dravska banovina

Drávska banovína je bila od leta 1929 do 1941 upravna enota na delu ozemlja današnje Slovenije. Kot ena izmed devetih banovin, upravnih enot Kraljevine Jugoslavije, je bila ustanovljena 3. oktobra 1929 po uvedbi šestojanuarske diktature jugoslovanskega kralja Aleksandra. Pri tem niso povsod upoštevali narodnostnih in zgodovinskih meja (Dravska banovina nekaj časa denimo ni vključevala Bele krajine). Imela je sedež v Ljubljani in bila nadalje razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj s pomočjo banskega sveta. Ko so leta 1939 ustanovili avtonomno banovino Hrvaško, so se začele pojavljati podobne zahteve po banovini Sloveniji.

Z nemško, italijansko, madžarsko in okupacijo Neodvisne države Hrvaške je bila Dravska banovina leta 1941 razpuščena. Takrat je bil ban Marko Natlačen.

Bani Dravske banovine

[uredi | uredi kodo]

imenovani:

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Ravnihar, Vladimir. Mojega življenja pot, Ljubljana, 1997, str. 194. (COBISS)
  2. Ravnihar, Vladimir. Mojega življenja pot, Ljubljana, 1997, str. 233. (COBISS)
  3. Ravnihar, Vladimir. Mojega življenja pot, Ljubljana, 1997, str. 239. (COBISS)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]