Ogled vira Vojvodina Furlanija

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:

Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.

Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪EPIC‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected.

Začetek blokiranja: 09:48, 2. julij 2024
Pretek blokiranja: 09:48, 2. julij 2025

Vaš trenutni IP-naslov je 206.189.44.186. Blokirani razpon je 206.189.32.0/20.

Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.

V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.

Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.

[[Slika:Bandiere dal Friûl.svg|thumb|Zgodovinska zastava [[Furlanija|Furlanije]]]]
'''Vojvodina Furlanija''' je bila  [[Langobardi|langobardska]] [[vojvodina]] na območju sedanje [[Furlanija|Furlanije]], ki je obstajala med leti 568 in 776.

== Zgodovina ==

Langobarski kralj [[Alboin]] je po zavzetju Beneške pokrajine imenoval svojega nečaka [[Gisulf I. (Furlanski)|Gisulfa I.]] za '[[Vojvoda (naslov)|vojvodo]]' 'Forum Iulii' '(Furlanije) s sedežem v [[Čedad|Čedadu]]. Gisulf je tam nastanil izbrane langobardske "farae" (družinska združenja).<ref name=hist9>Paulus Diaconus, ''Historia gentis Langobardorum'' II, Kap. 9, hrsg. Ludwig Bethmann und Georg Waitz, in: ''[[Monumenta Germaniae Historica]]'', ''Scriptores rerum Langobardicarum et Italicarum saec. VI–IX'', Hahn, Hannover 1878</ref> Furlanija je na vzhodu mejila na  [[Julijske Alpe|Julijske Alpe]], na severu na [[Karnijske Alpe]], na zahodu pa se nahaja pozneje ustanovljena Vojvodina Ceneda,  ob [[Tilment|Tilmentu]], in na jugu na [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|Eksarhat]] [[Ravena]], kateremu je pripadala jadranska obalna regija. Poleg Vojvodine Furlanije so bile med največjimi vojvodinami Lombardskega kraljestva še Benevento, Spoleto in Trento. Pomembnost ustanovitve Furlanije je bila  njena lega na meji s [[Slovenci]], [[Avari]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]. <ref name=hodg36>Thomas Hodgkin: ''Italy and her Invaders'', Vol VI, S. 36ff</ref>

[[Grasulf I.]] in [[Gisulf II. (Furlanski)|Gisulf II.]] sta vzpostavila stik z bizantinskim eksarhom [[Romanus (Eksarh)|Romanusom]] in s kraljem Austrazije [[Childebert II.|Childebertom]].<ref name=hodg45>Thomas Hodgkin: ''Italy and her Invaders'', Vol VI, S. 45ff</ref>

Okoli leta 610 so Furlanijo napadli in ropali Avari. Gisulf II. je bil pri obrambi ubit. Glavno mesto Forum Julii [[Čedad]] je bil oropan, ženske in otroci so bili ugrabljeni in odvedeni v Panonijo, moški pa ubiti.  Pod vodstvom njegovih sinov [[Taso (Furlanski)|Tasa]] in [[Cacco|Kakoja]] (610-616) je bila vojvodina razširjena na Vzhodno Tirolsko in najbolj zahodno poselitev Slovanov v Alpah, kjer je sedaj kraj [[Windisch-Matrei]], katerega ponemčeno ime pove, da gre za  slovensko naselbino morda "Slovenski mitrej". Po padcu rimskega cesarstva so območje naselili alpski Slovani in je bilo vključeno v slovansko kraljestvo Karantanije. Po umoru patricija Gregorja v Opitergiumu ([[Oderzo]]) je vojvodstvo prevzel njegov stric [[Grasulf II.]].<ref name=hodg50>Thomas Hodgkin: ''Italy and her Invaders'', Vol VI, S. 50ff</ref>

Ko je vojvoda [[Pemmo (Furlanski)|Pemmo]] padel v nemilost, je kralj [[Liutprand]]  na mesto vojvode leta 739 postavil [[Ratchis|Ratchisa]].<ref name=histvi51>Historia Langobardorum VI, 51</ref> Leta 742 je Ratchis spremljal kralja Liutpranda v kampanji proti uporniškemu "vojvodi" Transamundu  iz Spoleta.<ref name=histvi56>Historia Langobardorum VI, 56</ref>

Ko je kralj Liutprand in kmalu zatem tudi  njegov nečak in naslednik [[Hildeprand]] umrl,  je bil Ratchis leta 744 izvoljen za kralja, njegov brat [[Ajstulf]] pa je postal "vojvoda" Furlanije. Ko je Ajstulf postal kralj leta 749, je Vojvodino Furlanijo predal svojemu zetu [[Anselm iz Nonantole | Anselmu]]. Ko pa je Anselm leta 751 postal opat samostana Nonantola, je vojvodski naslov nasledil [[Peter (Furlanski)|Peter]].
Leta 774 je [[Karel Veliki]]  imenoval [[Hrodgaud]]-a za vojvodo Furlanije , ko je premagal zadnjega kralja Lombardskega kraljestva [[Deziderij Langobardski|Deziderija]]. Hrodgaud se je leta 776 postavil proti Karlu Velikemu, a je bil hitro premagan in umorjen.<ref name=fa>Fränkische Reichsannalen</ref>

S smrtjo Hrodgauda je Vojvodina Furlanije prenehala obstajati oziroma je postala  po letu 776 do 828 [[Mejna grofija]] ali marka [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]].

Ob koncu 9. stoletja je bil teritorij vojvodine razdeljen na štiri mejne grofije ([[Furlanija|Furlanijo]] (z Istro), [[Karantanija|Karantanijo]], [[Kranjska krajina|Kranjsko]] (z Liburnijo) in Savsko [8]). Kasneje je del območja prišel pod [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]].<ref>[http://books.google.de/books?id=FZgJAAAAIAAJ&pg=PA34&lpg=PA34&dq=Guduskaner&source=web&ots=fhBZd1htQA&sig=Jj6EF4xpF22DSeUO6fBn7BAn7aQ&hl=de#PPA34,M1 Karl Joseph Freiherr von Czoernig, Ethonographie der Oesterreichischen Monarchie,  K.-K. Hof- und Staatsdruckerei, Wien, 1857. pp. 34-35, bei Google-Books]</ref>) Leta 952 je bilo nekdanje vojvodstvo Furlanije vključeno v Mejno grofijo Verona. 

Pod Napoleonom je bil [[Géraud-Christophe-Michel Duroc]] imenovan za častnega vojvodo Furlanije.

== Furlanski vojvode ==
* 568–581 [[Gisulf I. (Furlanski)|Gisulf I.]]
* 581–590 [[Grasulf I.]], brat Gisulfa I.<ref>Vgl. John Martindale: ''[[The Prosopography of the Later Roman Empire]]''. Bd. 3a. Cambridge 1992, S. 537 und S. 545; Norbert Wagner: Zur Herkunft der Agilofinger. In: Zeitschrift für Bayerische Landesgeschichte. Bd. 41 (1978), S. 19ff., hier S. 40.</ref>
* 590–610 [[Gisulf II. (Furlanski)|Gisulf II.]] sin Grasulfa I.
* 610–616 [[Taso (Furlanski)|Taso]] in [[Cacco|Kako]], sinova Gisulfa II.<ref name=histiv37>Paulus Diaconus, ''Historia Langobardorum'' IV, 37</ref>
* 616-? [[Grasulf II.]], brat Gisulfa II.<ref name=histiv39>Paulus Diaconus, Historia Langobardorum IV, 39</ref>
* po 645-? [[Ago (Vojvoda)|Ago]]
* po 660-? [[Lupus (Furlanski)|Lupus]]
* po 664 [[Arnefrid (Vojvoda)|Arnefrid]]
* po 666 [[Wechtar]]
* po 670 [[Landar (Vojvoda)|Landar]]
* po 688 Rodoald
* po 694 [[Ansfrit (Furlanski)|Ansfrit]] (uzurpator)
* pred 700 [[Ado (Furlanski)|Ado]] (brat Rodoald; vendar ne vojvoda, ampak vršilec oz. namestnik<ref name=histvi3>Paulus Diaconus, Historia Langobardorum VI, 3</ref>)
* po 703 [[Ferdulf]]
* po 704 [[Corvulus]]
* 706–739 [[Pemmo (Furlanski)|Pemmo]]
* 739–744 [[Ratchis]] (kralj [[Lombardija|Lombardije]])
* 744–749 [[Ajstulf]] (kralj [[Lombardija|Lombardije]])
* 749–751 [[Anselm z Nonantole|Sv. Anselm]] († 3.3. 803)
* 751–??? [[Peter (Furlanski)|Peter]]
* 774–776 [[Hrodgaud]]

== Vojvode [[Karolingi|Karolinškega]] cesarstva ==
Naslednji vladarji Furlanije so še vedno nosili naslov "dux Foroiulanus" (vojvoda Furlanije)<ref>[[Einhard]], ''[[Vita Caroli Magni]]''</ref>, vendar niso bili vojvode po rodu, temveč so bili vključeni v frankovski politični sistem in so izgubili svojo neodvisnost.
* 776–787 [[Marcarius]]
* 787–789 [[Unroch I.]]
* 789–799 [[Erik Furlanski|Erik]]
* 799–808 [[Hunfrid]]
* 808–817 [[Ajo Furlanski|Ajo]]
* 817–819 [[Kadolah]] (''Kadaloch'', ''Cadalaunus'')
* 819–829 [[Balderik]]

== Mejni grofje Furlanije pod razdelitvi na marke ==
[[Slika:843-870 Europe.jpg|thumb|Frankovska država po [[Verdunska pogodba|Verdunski pogodbi]] iz 843 in [[Mersenska pogodba|Mersenski pogodbi]] iz leta 870: Furlanska marka pripada  [[Lotarinžani|Lotarinžanom]]]] 
[[Slika:Carolingian_Empire_map_1895.jpg|thumb|Mejna grofija Verona okoli leta 1000 A.D.]]
[[Državni zbor pri Wormsu (829)]], prinese reorganizacijo države  [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]] in soglasje njegovega sina [[Karel Plešasti|Karla Plešastega]]  o delitvi stare langobardske marke na štiri mejne grofije ali marke.
* 829–??? [[Unroch II.]] 
Del  [[Lotar I. Karolinški|Lotar I.]]:
* 846–863 [[Eberhard Furlanski|Eberhard]]
* 863–874 [[Unroch III.]]
* 874–888 [[Berengar I.]]
Berengarjeva ''Mejna grofija Verona in Oglej'':
* 891–924 [[Walfred]]

== Viri ==
* [[Pavel Diakon]]/Paulus Diakonus: Zgodovina Langobardov/Historia Langobardorum. Prevajalci: [[Fran Bradač]], [[Bogo Grafenauer]] in [[Kajetan Gantar]]. Založba Obzorja, Maribor, 1988. COBISS.SI-ID 3950592.

== Literatura ==
* W. D. Foulke, Paul the Deacon. History of the Langobards, Philadelphia 1907, 1974, 2. Aufl. 
* Wilfried Menghin: ''Die Langobarden''. Theiss-Verlag, Stuttgart 1985.
* Jörg Jarnut: '' Geschichte der Langobarden'', Stuttgart 1982. ISBN 3-17-007515-2.

== Spletne povezave ==
{{Wikisource|Historia Langobardorum|Historia Langobardorum|lang=la}}
* [http://www.northvegr.org/histories%20and%20chronicles/history%20of%20the%20lombards/index.html Paulus Diaconus:''History of the Langobards''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160729144029/http://www.northvegr.org/histories%20and%20chronicles/history%20of%20the%20lombards/index.html |date=2016-07-29 }} (englisch)

== Sklici ==
<references responsive />

[[Kategorija:Langobardi]]
[[Kategorija:Bivše države na Apeninskem polotoku]]

Predloge, uporabljene na tej strani:

Predloga:Plainlist/styles.css (uredi)
Predloga:Side box (uredi)
Predloga:Sister project (uredi)
Predloga:Sorodni (uredi)
Predloga:Stranski okvirček (uredi)
Predloga:Webarchive (uredi)
Predloga:Wikisource (uredi)
Predloga:Wikivir (uredi)
Modul:Side box (uredi)
Modul:Side box/styles.css (uredi)
Modul:Webarchive (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Yesno (uredi)

Vrnitev na Vojvodina Furlanija.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Vojvodina_Furlanija«