Ogled vira Luna

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga:
Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.
Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪EPIC‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected.
Začetek blokiranja: 09:48, 2. julij 2024
Pretek blokiranja: 09:48, 2. julij 2025
Vaš trenutni IP-naslov je 206.189.44.186. Blokirani razpon je 206.189.32.0/20.
Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.
V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.
Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.
{{drugapomena|naravnem satelitu planeta Zemlja|lune v splošnem|naravni satelit}}
{{Infopolje Planet
|bgcolour          = #dddddd
|name              = Luna
|apsis             = gej
|symbol            = [[Slika:Moon decrescent symbol (bold).svg|24px|☾]]
|image             = [[Slika:Full Moon Luc Viatour.jpg|280px]]
|caption           = Polna Luna, kot jo vidi opazovalec na [[Zemlja|Zemljini]] severni polobli. Posnetek z optičnim refraktorjem Vixen 103 mm F1000 iz Hamoisa v Belgiji.
|periapsis          = 363.104&nbsp;km<br />0,0024&nbsp;[[astronomska enota|a. e.]]
|apoapsis           = 405.696&nbsp;km<br />0,0027&nbsp;a. e.
|semimajor         = 384.399&nbsp;km<br />0,00257&nbsp;a. e.<ref name="W06">Wieczorek; ''idr.'' (2006).</ref>
|eccentricity      = 0,0549 <ref name="W06"/>
|period   = 27,321582 d<br />{{brez preloma|27 d 7 h 43,1 min}} <ref name="W06"/>
|synodic_period     = 29,530588 d<br />{{brez preloma|29 d 12 h 44,0 min}}
|avg_speed         = 1,022 km/s
|inclination       = 5,145° na [[ekliptika|ekliptiko]] <ref name="W06"/><!--Wieczorek idr. 2006; 18,29° when the longitude of the Moon's ascending node is 180°, 28,58° when it is 0°--><br />(med 18,29° in 28,58° na Zemljin [[ekvator]])
|asc_node          = regresivno,<br />1 obrat v 18,6 letih
|arg_peri          = progresivno,<br />1 obrat v 8,85 letih
|satellite_of      = [[Zemlja]]
|physical_characteristics = yes
|flattening        = 0,00125 <!--Calculated from data below-->
|equatorial_radius = 1738,14 km<br />0,273&nbsp;Zemljinega <!--Smith idr. 1997 --><!-- more detail needed for this ref -->
|polar_radius      = 1735,97 km<br />0,273&nbsp;Zemljinega <!-- Smith idr. 1997-->
|mean_radius       = 1737,10 km<br />0,273&nbsp;Zemljinega <ref name="W06"/>
|circumference   = 10.921 km ([[ekvator]]sko)
|surface_area      = 3,793{{e|7}} km²<br />0,074&nbsp;Zemljine
|volume            = 2,1958{{e|10}} km³<br />0,020&nbsp;Zemljine
|mass              = 7,3477{{e|22}} kg<br />0,0123&nbsp;Zemljine <ref name="W06"/>
|density          = 3346,4 kg/m³ <ref name="W06"/>
|surface_grav    = 1,622 m/s²<br />0,1654&nbsp;[[težni pospešek|g]]
|escape_velocity = 2,38 km/s
|sidereal_day    = 27,321582 d ([[sočasno vrtenje|sočasno]]) 
<!--Wieczorek idr. 2006-->
|rot_velocity    = 4,627 m/s
|axial_tilt      = 1,5424° (na ekliptiko)<br />6,687° (na ravnino tirnice)
|albedo          = 0,12
|magnitude       = –2,5 do –12,9 <ref>The ''maximum value'' is given based on scaling of the brightness from the value of -12.74 given for an equator to Moon centre distance of 378 000 km in the NASA factsheet reference to the minimum Earth-Moon distance given there, after the latter is corrected for the Earth's equatorial radius of 6378 km, giving 350 600 km. The ''minimum value'' (for a distant [[new moon]]) is based on a similar scaling using the maximum Earth-Moon distance of 407 000 km, given in the fact sheet, and by calculating the brightness of the [[earthshine]] onto such a new moon. The brightness of the earthshine is Earth albedo × (Earth radius / Moon orbit radius) ² relative to the direct solar illumination that occurs for a full moon. Earth albedo = 0.367, Earth radius = (polar radius × equatorial radius)<sup>1/2</sup>=6367 km.</ref><br />
–12,74 (srednja [[polna luna]])<ref name=nasafact/>
|angular_size    = 29,3′ — 34,1' <ref name=nasafact>{{navedi splet|url=http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/moonfact.html|title=Moon Fact Sheet|publisher=NASA|last=Williams|first=D.R.|accessdate=2007-10-12|date=2006-02-10|language=en}}</ref><ref>The range of angular size values given are based on simple scaling of the following values given in the fact sheet reference: at an Earth equator to Moon centre distance of 378 000 km, the angular size is 1896". The same fact sheet gives extreme Earth-Moon distances of 407 000 km and 357 000 km. For the maximum angular size, the minimum distance has to be corrected for the Earth's equatorial radius of 6378 km, giving 350 600 km.</ref>
|adjectives      = Lunin, lunaren, Mesečev
|temperatures    = yes
|temp_name1      = ekvator
|min_temp_1      = 100 [[kelvin|K]]
|mean_temp_1     = 220 K
|max_temp_1      = 390 K
|temp_name2      = 85°N <ref name=Vasavada1999>Vasavada, Paige, Wood (1999).</ref>
|min_temp_2      = 70 K 
|mean_temp_2     = 130 K
|max_temp_2      = 230 K
|atmosphere      = yes
|atmosphere_ref  = 
| atmosphere_composition = [[vodik|H]], [[helij|He]], [[natrij|Na]], [[kalij|K]], [[radon|Rn]], [[argon|Ar]]
|surface_pressure = 10<sup>-7</sup> [[paskal|Pa]] (podnevi)<br />10<sup>-10</sup> [[paskal|Pa]] (ponoči)<ref name="lucey_2006">Lucey; ''idr.'' (2006).</ref><ref name="pressure explanation">Lucey; ''idr'' (2006) podajajo 10<sup>7</sup> delcev cm<sup>−3</sup> (podnevi) in 10<sup>5</sup> delcev cm<sup>−3</sup> (ponoči). Če upoštevamo ekvatorski temperaturi površja 390 K (podnevi) in 100 K (ponoči), lahko iz [[splošna plinska enačba|splošne plinske enačbe]] izračunamo tlaka. Srednji vrednosti zaokroženi na najbližji red velikosti sta 10<sup>-7</sup> Pa (podnevi) in 10<sup>-10</sup> Pa (ponoči).</ref>
}}

'''Luna''' je [[Zemlja|Zemljin]] edini [[naravni satelit]]. Povprečna [[oddaljenost]] Lune od Zemlje je 384.403&nbsp;[[kilometer|km]], približno 30,13 [[Zemljin polmer|Zemljinih ekvatorskih premerov]], zato odbita sončna [[svetloba]] z njenega površja doseže Zemljo v približno 1,255 [[sekunda|sekunde]]. Njena trenutna [[tir]]na oddaljenost povzroča, da je njena navidezna velikost skoraj enaka Sončevi, kar se kaže v popolnih [[Sončev mrk|Sončevih mrkih]]. Premer Lune znaša 3476&nbsp;km, s čimer je Zemljina Luna [[seznam naravnih satelitov|peti največji naravni satelit]] v [[Osončje|Osončju]], tako po premeru, kot po masi. Pred njo so [[Ganimed (luna)|Ganimed]], [[Titan (luna)|Titan]], [[Kalisto (luna)|Kalisto]] in [[Io (luna)|Io]]. Luna je največji naravni satelit Osončja glede na matični planet, saj je njen premer velik 1/4 Zemljinega, njena [[masa]] pa je 1/81 Zemljine. Je drugi najgostejši naravni satelit za Io. Lunin [[tir]] je sočasen z Zemljinim vrtenjem, tako da opazovalec na Zemlji vidi vedno isto stran Lune. Za bližnjo stran Lune so značilna temna ognjeniška [[Lunino morje|morja]] med svetlimi starodavnimi skorjastimi gorami in izrazitimi udarnimi [[krater]]ji. Čeprav je navidezni sij Lune za Soncem največji, je njeno površje dejansko zelo temno, s podobnim odbojnim koeficientom, kot ga ima [[premog]]. Njena pojava na nebu in njene stalne [[Lunina faza|mene]] so že od nekdaj pomembno kulturno vplivale na [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[koledar]], [[umetnost]] in [[mitologija|mitologijo]]. Lunino gravitacijsko polje povzroča [[bibavica|plimovanje]] in [[prestopna sekunda|minutno daljšanje]] [[koledarsko leto|koledarskega leta]]. [[astronomski simbol|Simbol Lune]] je [[srp]] ([[Unicode]]: {{unicode|☾}} in {{unicode|☽}}).

Prvi človeški predmet, ki je padel na Lunino površje, je bila sonda [[Luna 2]] v letu 1959. Prve fotografije nam nevidne [[oddaljena stran Lune|druge strani Lune]] je istega leta naredila [[Luna 3]]. Prvo vesoljsko plovilo, ki je opravilo [[Pristanek na Luni|mehak pristanek]], je bila [[Luna 9]] leta 1966. Prva človeška [[vesoljska odprava|odprava]] v Lunino tirnico je bila odprava [[Apollo 8]], prvič pa je nanjo stopil človek leta 1969 s krova odprave [[Apollo 11]]. Je edino [[nebesno telo]] poleg Zemlje, na katerega je do sedaj stopil človek. [[NASA|Nasine]] odprave [[Program Apollo|Programa Apollo]] so prinesle na Zemljo več kot 380&nbsp;kg [[mineralogija Lune|lunarnih skal]]. Z njihovo pomočjo so lahko razvili podrobno geološko sliko nastanka Lune, (ki naj bi nastala nekako pred 4,5 milijardami let v [[domneva velikega trka|velikem trku]]), tvorbo njene notranjosti in njene kasnejše [[geologija Lune|zgodovine]]. Od zadnje odprave [[Apollo 17]] leta 1972 so na Luni pristala le vesoljska plovila brez človeške posadke. Od leta 2004 so na Luno poslale vsaka svoj lunarni orbiter Japonska, Kitajska, Indija, ZDA in [[Evropska vesoljska agencija]]. Ta plovila so potrdila odkritje obstoja vodnega ledu v stalno zasenčenih kraterjih na tečajih in omejenega v lunarnem [[regolit]]u. Načrtujejo še več odprav na Luno. Luno po [[dogovor o odprtem vesolju|dogovoru o odprtem vesolju]] lahko za mirnodobne namene raziskujejo vsi narodi.

== Imena in etimologija Lune ==

Izraz ''Luna'' prihaja iz [[Praslovanščina|praslovanskega]] *luna, iz [[Praindoevropski jezik|praindoevropskega]] *lówksneh₂ (prim. {{jezik-la|lūna}}).<ref>Tavzes (2002), str. 680.</ref><ref name="snoj_1997">Snoj (1997).</ref> [[stara grščina|Starogrški]] izraz je {{jezik-el2|[[:en:wikt:Σελήνη|Σελήνη]]}}: Selēnē z drugim izrazom {{jezik-el2|Μήνη|translit=Mēnē}}. Drugo starogrško ime za Luno izvira iz {{jezik-el2|μήνας|translit=mēnas}}, kar pomeni ''[[mesec]]''.

Tudi [[slovenščina|slovenski]] izraz ''Mesec'' je povezan s koledarskim mesecem, saj Luna zamenja vse svoje [[mena|mene]] v slabem mesecu [[dan|dni]], včasih pa je bil koledarski mesec vezan prav na gibanje Lune. Starogrško ime je gotovo povezano z [[indoevropski prajezik|indoevropskim prajezikovnim]] korenom *mē-² - ''meriti''.<ref name="wikislovar_moon">{{navedi splet |url=http://en.wiktionary.org/wiki/moon|title=moon|publisher=[[Wikislovar]]|language=en |accessdate=2010-04-14}}</ref> Tudi [[praslovanščina|praslovanska]] oblika *mĕsęcь se je razvila iz praindoevropske *meHs(e)nko-, kar je tvorba iz osnove *meHs.<ref name="snoj_1997" />

[[Stari Egipčani]] so Luno imenovali Jah (Ah, Aah, Iah).

== Nastanek ==
{{glavni|domneva velikega trka}}

Za nastanek Lune pred 4,527&nbsp;± 0,010 milijarde leti, približno 30 do 50 milijonov let po nastanku Osončja, so predlagali več mehanizmov.<ref>Kleine, Palme, Mezger, Halliday (2005).</ref> Med najbolj znanimi so:
* odcepitev Lune od Zemljine skorje zaradi [[centrifugalna sila|centrifugalnih sil]], kar zahteva preveliko začetno [[vrtilna hitrost|vrtilno hitrost]] Zemlje,<ref name="Binder">Binder (1974).</ref><ref name="BotM">Stroud (2009).</ref>
* gravitacijsko ujetje predoblikovane Lune, kar zahteva, da nemogoče podaljšano Zemljino [[ozračje]] [[disipacija|izničuje]] [[energija|energijo]] mimobežne Lune,<ref name="Mitler">Mitler (1975).</ref>
* skupna tvorba Zemlje in Lune v prvobitnem [[akrecijski disk|akrecijskem disku]], ki pa ne pojasnjuje manjka kovinskega železa na Luni.<ref name="BotM" />

Te domneve tudi ne morejo pojasniti velike [[vrtilna količina|vrtilne količine]] sistema Zemlja-Luna.<ref>Stevenson (1987).</ref>

Današnja prevladujoča domneva nastanka je, da je sistem Zemlja-Luna nastal kot rezultat [[domneva velikega trka|velikega trka]], ko je [[astronomsko telo|telo]], velikosti [[Mars]]a, [[trk|trčilo]] s protozemljo, izvrglo snov v tir okrog protozemlje, ta pa je tvorila Luno.<ref name="taylor1998">{{navedi splet |url=http://www.psrd.hawaii.edu/Dec98/OriginEarthMoon.html |title=Origin of the Earth and Moon |last=Taylor |first=G. Jeffrey |date=1998-12-31 |publisher=Planetary Science Research Discoveries |accessdate=2010-04-07 |language=en}}</ref> Takšni veliki trki so bili v zgodnjem Osončju pogosti. Računalniške simulacije modela velikega trka so v skladu z [[meritev|meritvami]] vrtilne količine sistema, kot tudi majhna velikost Luninega jedra. Nepojasnjeni vprašanji sta relativna velikost protozemlje in trkajočega telesa, ter koliko snovi teh dveh teles je tvorilo Luno.<ref name="taylor1998"/> Simulacije kažejo tudi, da je večina Lunine snovi prišlo od trkajočega telesa, in ne od protozemlje.<ref>Canup, Asphaug (2001).</ref> [[Meteorit]]i kažejo, da imajo druga telesa v notranjem Osončju, kot sta na primer Mars ali [[4 Vesta|Vesta]], drugačno [[kisik]]ovo in [[volfram]]ovo [[izotop]]no zgradbo kot Zemlja. Nedavna analiza sestave kisikovih izotopov na Luni kaže, da je bolj podobna Zemljini, kot pa jo predlaga ta domneva.<ref>Nield (2009).</ref> Mešanje izparjene snovi med nastajajočima Zemljo in Luno po trku je lahko izenačilo njuni izotopni zgradbi, čeprav o tem ni soglasja.<ref name="pahlevan_2007">Pahlevan, Stevenson (2007).</ref>

Velika količina sproščene energije v velikem trku in kasnejša porazdelitev snovi na Zemljinem tiru bi stopila zunanji plašč Zemlje, ter tvorila [[magma]]tski ocean.<ref name="Warren1985">Warren (1985).</ref><ref>Tonks, Melosh (1993).</ref> Tudi na ta način novonastala Luna bi imela svoj [[Lunin magmatski ocean|magmatski ocean]]. Ocene njegove globine segajo od približno 500&nbsp;km do celotnega Luninega polmera.<ref name="Warren1985"/>

== Fizikalne značilnosti ==
=== Notranja zgradba ===
{{glavni|notranja zgradba Lune}}
{|class="wikitable" align="right" width="150px"
|+Sestava Lunine skorje po [[kemijski element|elementih]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.neiu.edu/~jmhemzac/mooncomp.htm|title=Moon Composition and Resources (It's Not Made of Cheese!)|first=Jean Hemzacek|last=Laukant|publisher=[[Univerza Severovzhodnega Illinoisa]]|year=2004|accessdate=2009-08-29|language=en|archive-date=2009-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20090901041046/http://www.neiu.edu/~jmhemzac/mooncomp.htm|url-status=dead}}</ref>
|-
|align=left|[[kisik]]
|align=right|41–46 %
|-
|align=left|[[silicij]]
|align=right|21 %
|-
|align=left|[[magnezij]]
|align=right|6 %
|-
|align=left|[[železo]]
|align=right|13 %
|-
|align=left|[[kalcij]]
|align=right| 8 %
|-
|align=left|[[aluminij]]
|align=right|7 %
|}
Luna je [[planetarna diferenciacija|diferencirano]] telo. Njena [[skorja (geologija)|skorja]], [[plašč (geologija)|plašč]] in [[planetno jedro|jedro]] se [[geokemija|geokemično]] razlikujejo. Takšna zgradba se je razvila prek [[frakcijska kristalizacija|frakcijske kristalizacije]] globalnega [[Lunin magmatski ocean|magmatskega oceana]] kmalu po Luninem nastanku pred 4,5 milijardami let.<ref>Nemchin, Timms, Pidgeon, Geisler, Reddy, Meyer (2009).</ref> Kristalizacija tega oceana je morda tvorila mafični plašč iz [[usedanje|usedanja]] in tonjenja mineralov [[olivin]]a, [[klinopiroksen]]a in [[ortopiroksen]]a. Ko je približno 3/4 magmatskega oceana kristaliziralo, so se morda tvorili manj gosti [[plagioklaz]]ni minerali in se na vrhu zlili v skorjo.<ref name="S06"/> Zadnje kapljevine, ki so kristalirale, so bile prvotno vrinjene med skorjo in plaščem. V njih je bilo veliko nezdružljivih in toplotnotvornih elementov.<ref name="W06"/> Geokemične karte s tira skladno s tem kažejo, da je skorja večinoma [[anortozit]]na, vzorci [[mineralogija Lune|skal]] iz poplavljene lave, ki je izbruhnila na površju zaradi delnega topljenja, pa so potrdili mafično zgradbo plašča, ki je bolj bogata z železom od Zemeljskega.<ref name="W06"/><ref name="lucey_2006"/> [[Geofizika]]lne tehnike nakazujejo, da je Lunina skorja povprečno debela približno 50&nbsp;km.<ref name="W06"/>

Luna je za Io drugi [[gostota|najgostejši]] naravni satelit v Osončju.<ref name="Schubert2004">Schubert; ''idr.'' (2004).</ref> Lunino jedro pa je zelo tanko. Njegov polmer znaša približno 350&nbsp;km ali manj, kar je le približno 20 % Lunine velikosti.<ref name="W06"/> Pri večini [[zemeljski planet|zemeljskih planetov]] je velikost jedra približno 50 % velikosti planeta. Sestava Luninega jedra ni dobro stisnjena, kovinsko železo je verjetno zlito z malimi količinami [[žveplo|žvepla]] in [[nikelj|niklja]]. Analize časovno spremenljivega vrtenja Lune kažejo, da je jedro vsaj delno staljeno.<ref>Williams, Turyshev, Boggs, Ratcliff (2006).</ref>

=== Površinska geologija ===
{{glavni|Geologija Lune|Mineralogija Lune}}
{{glej tudi|Topografija Lune|Seznam površinskih tvorb na Luni}}
[[Slika:MoonTopoLOLA.png|thumb|right|250px|Topografija Lune glede na njen [[geoid]]. Podatki z inštrumenta Lunar Orbiter Laser Altimeter (LOLA) na plovilu [[Lunar Reconnaissance Orbiter]] (LRO).]]

Luna se [[sočasno vrtenje|sočasno vrti]], kar pomeni, da se zavrti okrog svoje osi v skoraj enakem času kot obkroži Zemljo. Zaradi tega je proti Zemlji obrnjena vedno ista polovica in se za opazovalca na Zemlji navidezno ne vrti. Zaradi pojavov več vrst [[libracija|libracij]] pa Luna dejansko kaže Zemlji malo več kot polovico strani. Včasih se je Luna vrtela hitreje, že zelo zgodaj pa se je njeno vrtenje upočasnilo in je ostalo [[plimna priklenitev|plimsko priklenjeno]] v isti smeri zaradi pojavov trenja, povezanimi s [[plimska sila|plimskimi]] deformacijami, ki jih povzroča Zemlja.<ref>Alexander (1973).</ref>

==== Dve strani Lune ====

Stran Lune, ki kaže obraz Zemlji, se imenuje [[bližnja stran Lune|bližnja stran]] ali prednja, nasprotna stran pa [[oddaljena stran Lune|oddaljena]], zadnja, zadajšnja ali kar druga.<ref>{{navedi knjigo|title=FAKTOPEDIJA: velika ilustrirana enciklopedija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1998|isbn=86-11-15347-2|cobiss=7732786}}</ref> Oddaljena stran Lune se včasih napačno imenuje tudi »temna stran«, kar pomeni, da je skrita, in zato neznana, ne pa zato, ker ne bi bila osvetljena, saj v povprečju dobi enako količino svetlobe kot bližnja stran.<!-- <ref>{{navedi splet|title=Dark Side of the Moon|first=Phil|last=Plait|authorlink=Phil Plait|publisher=Bad Astronomy:Misconceptions|url=url=http://www.badastronomy.com/bad/misc/dark_side.html|accessdate=2010-02-15|language=en}}</ref> --> Vesoljska plovila na drugi strani Lune se ne morejo neposredno sporazumevati z Zemljo.

Oddaljeno stran Lune je leta [[1959]] prva fotografirala [[Sovjetska zveza|sovjetska]] sonda [[Luna 3]]. Ena od pomembnih značilnosti oddaljene strani je skoraj popolna odsotnost ''[[Lunino morje|morij]]'', ki jih lahko vidimo na bližnji strani. Samo 2 % površja oddaljene strani prekrivajo morja, kar je malo v primerjavi z 31 % na bližnji strani. Najbolj verjetna razlaga za to raznolikost je povezana z višjo koncentracijo elementov, ki proizvajajo [[toplota|toploto]], na bližnji strani. To so ugotovili z geokemijskimi kartami [[spektrometer|spektrometra]] [[žarek gama|žarkov γ]] na [[Lunar Prospector]]ju.<ref name="S06">Shearer; ''idr'' (2006).</ref><ref name="W2000">Wieczorek, Phillips (2000).</ref><ref name="J2000">Bradley, Gillis, Haskin, Korotev, Wieczorek (2000).</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.psrd.hawaii.edu/Aug00/newMoon.html|title=A New Moon for the Twenty-First Century (Nova Luna za enaindvajseto stoletje)|first=G. Jeffrey|last=Taylor|date=2000-08-31|language=en}}</ref>
{| border="0" cellpadding="2" align="right"
|- align="center"
!valign="bottom"| 90° zahodno
! [[bližnja stran Lune|bližnja stran]]
!valign="bottom"|
|- align="center"
| [[Slika:East-Side-Phase-180.jpg|125px|PIA00305]]
| [[Slika:Phase-180.jpg|125px|PIA00302]]
|- align="center"
| [[Slika:West-Side-Phase-180.jpg|125px|PIA00303]]
| [[Slika:Far-Side-Phase-180.jpg|125px|PIA00304]]
|- align="center"
! 90° vzhodno
! [[oddaljena stran Lune|oddaljena stran]]
|}
[[topografija|Topografijo]] Lune so premerili z [[LIDAR|laserskim višinomerom]] in analizo [[stereoskopija|stereoskopskih]] posnetkov.<ref>Spudis, Cook, Robinson, Bussey, Fessler (1998).</ref> Najbolj vidna topografska tvorba je [[Kotanja južni tečaj-Aitken]] na oddaljeni strani, s premerom približno 2240&nbsp;km, ki je največji krater na Luni in največji znani krater v Osončju.<ref name="Spudis1994">Spudis, Reisse, Gillis (1994).</ref><ref>Pieters, Tompkins, Head, Hess (1997).</ref> Na globini 13&nbsp;km v kotanji leži najnižja točka na Luni.<ref name="Spudis1994"/><ref>{{navedi splet|url = http://www.psrd.hawaii.edu/July98/spa.html|title=The Biggest Hole in the Solar System|last=Taylor|first=G. Jeffrey|date=1998-07-17|publisher=Planetary Science Research Discoveries, Havajski inštitut za geofiziko in planetologijo|accessdate=2007-04-12|language=en}}</ref> Najvišja točka leži na severovzhodu kotanje in predvidevajo, da je to področje nastalo ob nastanku kotanje.<ref>Schultz (1997).</ref> Tudi v drugih kotanjah, kot so [[Morje deževij]] (''Imbrium''), [[Morje jasnosti]] (''Serenitatis''), [[Morje kriz]] (''Crisium''), [[Smythovo morje]] (''Smythii'') in [[Vzhodno morje]] (''Orientale''), se nahajajo nizka področja in vzdignjeni robovi.<ref name="Spudis1994"/> Oddaljena stran Lune je v povprečju približno 1,9&nbsp;km višja od bližnje strani.<ref name="W06"/>

==== Ognjeniške tvorbe ====
{{glavni|Lunino morje}}

Temne in relativno brezoblične Lunine ravnine, ki jih lahko jasno vidimo s prostim očesom, se imenujejo [[Lunino morje|morja]] (latinsko ''mare''), saj so starodavni astronomi verjeli, da jih napolnjuje [[voda]].<ref>Wlasuk (2000).</ref> Dejansko pa so obsežni strjeni bazeni starodavne [[bazalt]]ne [[lava|lave]]. Čeprav so podobni zemeljskemu bazaltu, je v bazaltu Luninih morij več železa in sploh nimajo [[mineral]]ov, ki bi jih spremenila voda.<ref>{{navedi splet|url=http://www.psrd.hawaii.edu/April04/lunarAnorthosites.html|title=The Oldest Moon Rocks|last=Norman|first=M.|publisher=Planetary Science Research Discoveries|date=2004-04-21|accessdate=2007-04-12|language=en}}</ref><ref>Varricchio (2006).</ref> Večina te lave je izbruhnila ali pritekla v vdrtine, ki so povezane z [[udarni krater|udarnimi kotanjami]]. Ob morjih leži več [[geološko področje|geoloških področij]], ki vsebujejo [[ščitni ognjenik|ščitne ognjenike]] in ognjeniške [[Lunina izboklina|izbokline]].<ref>Head (2003).</ref>

Morja skoraj večinoma ležijo na bližnji strani Lune, in pokrivajo 31 % površja bližnje strani.<ref name="worldbook">{{navedi splet |last=Spudis |first=Paul D. |year=2004 |url=http://www.nasa.gov/worldbook/moon_worldbook.html |title=Moon |publisher=World Book Online Reference Center, [[NASA]] |accessdate=2007-04-12 |language=en |archive-date=2007-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070417004137/https://www.nasa.gov/worldbook/moon_worldbook.html |url-status=dead }}</ref> Na oddaljeni strani je le nekaj raztresenih krp morij, ki pokrivajo le 2 % površja.<ref>Gillis, Spudis (1996).</ref> To je verjetno posledica [[KREEP|koncentracije toplotnotvornih elementov]] pod skorjo na bližnji strani, ki jih je moč videti na geokemičnih kartah, posnetih s spektometrom žarkov γ robotske sonde Lunar Prospector. Elementi so pozročili, da se je spodaj ležeči plašč segrel, delno stopil, se dvignil na površino in izbruhnil.<ref name="S06"/><ref>Lawrence; ''idr.'' (1998).</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.psrd.hawaii.edu/Aug00/newMoon.html|title=A New Moon for the Twenty-First Century|last=Taylor|first=G. Jeffrey|publisher=Planetary Science Research Discoveries, Havajski inštitut za geofiziko in planetologijo|date=2000-08-31|accessdate=2007-04-12|language=en}}</ref> Večina bazaltov iz Luninih morij je izbruhnila med imbrijsko periodo, pred 3,0 do 3,5 milijardami let. Nekateri vzorci, datirani radiometrično, so sicer stari celo 4,2 milijarde let.<ref name="Papike">Papike, Ryder, Shearer (1998).</ref> Prav tako so najmlajši izbruhi, datirani s [[kratersko štetje|kraterskim štetjem]], verjetno stari le 1,2 milijarde let.<ref name="Hiesinger">Hiesinger, Head, Wolf, Jaumann, Neukum (2003).</ref>

Svetlejša območja na Luni se imenujejo višavja (''terrae''), saj so višja od večine morij. Njihovo starost so ugotovili radiometrično in so nastala pred 4,4 milijardami let. Verjetno predstavljajo [[plagioklaz]]ne nagrmadene kamnine [[Lunin magmatski ocean|Luninega magmatskega oceana]].<ref name="Papike"/><ref name="Hiesinger"/> Z razliko od Zemlje verjetno nobena Lunina gora ni nastala kot posledica tektonskih dogodkov.<ref>{{navedi splet|last=Munsell|first=K.|publisher=NASA|work=Solar System Exploration|title=Majestic Mountains|url=http://sse.jpl.nasa.gov/educ/themes/display.cfm?Item=mountains|date=2006-12-04|accessdate=2007-04-12|language=en|archive-date=2008-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20080917055643/http://sse.jpl.nasa.gov/educ/themes/display.cfm?Item=mountains|url-status=dead}}</ref>

==== Topografija udarnin ====
{{glej tudi|seznam kraterjev na Luni}}
[[Slika:Moon-craters.jpg|thumb|right|250px|alt=A grey, many-ridged surface from high above. The largest feature is a circular ringed structure with high walled sides and a lower central peak: the entire surface out to the horizon is filled with similar structures that are smaller and overlapping.|Lunin krater [[Dedal (krater)|Dedal]] (''Daedalus'') na [[oddaljena stran Lune|Lunini oddaljeni strani]]]]

Drug velik geološki proces, ki je vplival na Lunino površje, so [[udarni krater]]ji, ki so nastali, ko so [[asteroid]]i in [[komet]]i [[trk|trčili]] z Luninim površjem.<ref>Melosh (1989).</ref> Ocenjujejo, da je na [[bližnja stran LUne|Lunini bližnji strani]] približno 300.000 kraterjev, ki so širši od 1&nbsp;km.<ref>{{navedi splet|title=Moon Facts|url=http://planck.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=31412|publisher=ESA|year=2010|accessdate=2010-03-25|language=en}}</ref> Imenovali so jih po učenjakih, znanstvenikih, umetnikih in raziskovalcih.<ref name="gazetteer">{{navedi splet|url=http://planetarynames.wr.usgs.gov/append6.html#Moon|title=Gazetteer of Planetary Nomenclature: Categories for Naming Features on Planets and Satellites|publisher=Geološki urad ZDA|accessdate=2010-04-08|language=en}}</ref> [[Lunina geološka časovna lestvica]] temelji na najizrazitejših udarnih dogodkih, ki vključujejo [[nektarij]]sko, [[zgodnji imbrij|imbrijsko]] periodo in [[Morje deževij]] (''Imbrium''), tvorbe, za katere so značilni večkratni obroči dvignjene snovi, običajno s premerom od sto do tisoč kilometrov, in, ki so povezane s širokim [[proscenij]]em izvrženih naplavin, ki so tvorile krajevno [[stratigrafija|stratigrafsko]] obzorje.<ref name=geologic>Wilhelms (1987).</ref> Manjko atmosfere, vremena in nedavni geološki procesi pomenijo, da so se mnogi od teh kraterjev dobro ohranili. Točno so datirali le nekaj kotanj z večkratnimi obroči, vendar so pomembne za določanje relativnih starosti. Ker so se udarni kraterji kopičili s skoraj stalno hitrostjo, lahko za ocenjevanje starosti površja uporabljajo [[kratersko štetje|štetje števila kraterjev na enoto površine]].<ref name=geologic/> Radiometrične starosti udarnih stopljenih skal, ki so jih zbrali med odpravami [[Program Apollo|Programa Apollo]], kažejo na vrednosti od 3,8 do 4,1 milijarde let. Z njimi so predlagali [[pozno veliko bombardiranje]] trkov.<ref>Hartmann, Quantin, Mangold (2007).</ref>

Vrh Lunine skorje je prekrit z zdrobljenim in udarno premešanim površinskim slojem, [[regolit]]om, ki je nastal z udarnimi procesi. Finejši regolit, [[steklo|steklena]] [[Lunina tla]] iz [[silicijev dioksid|silicijevega dioksida]], ima teksturo kot [[sneg]] in vonj po rabljenem [[smodnik]]u.<ref>{{navedi splet|date=2006-01-30|accessdate=2010-03-15|url=http://science.nasa.gov/headlines/y2006/30jan_smellofmoondust.htm|title=The Smell of Moondust|publisher=NASA|language=en|archive-date=2010-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100308112332/http://science.nasa.gov/headlines/y2006/30jan_smellofmoondust.htm|url-status=dead}}</ref> Regolit starejših površin je v splošnem debelejši kot pri mlajših površinah. Debelina se spreminja od 10 do 20&nbsp;m v višavjih, in od 3 do 5&nbsp;m v morjih.<ref>Heiken, Vaniman, French (1991).</ref> Pod fino zdrobljenim rigolitnim slojem je ''megaregolit'', sloj zelo zlomljene trdne podlage, debele več kilometrov.<ref>Rasmussen, Warren (1985).</ref>

==== Prisotnost vode ====
{{glavni|Lunina voda}}
[[Slika:Moon South Pole.jpg|thumb|right|250px|alt=Twenty degrees of latitude of the Moon's disk, completely covered in the overlapping circles of craters. The illumination angles are from all directions, keeping almost all the crater floors in sunlight, but a set of merged crater floors right at the south pole are completely shadowed.|Lunin južni tečaj, posnet s sonde [[Clementine (sonda)|Clementine]]. Vidna je stalna tečajna senca.]]

Čeprav [[kapljevina]]sta [[voda]] na Luni ne more obstajati in sončna svetloba [[vodna para|vodno paro]] hitro razkroji, tako da se porazgubi v vesoljski prostor, so znanstveniki od 60. let 20. stoletja menili, da bi lahko v hladnih, stalno zasenčenih kraterjih na Luninih tečajih obstajal vodni [[led]], ki so ga sem prinesli kometi ali pa je nastal z reakcijami lunarnih skal, bogatih s [[kisik]]om, z [[vodik]]om v [[Sončev veter|solarnem vetru]].<ref name="Margot1999">Margot, Campbell, Jurgens, Slade (1999).</ref> Ti kraterji so bili v senci dve milijardi let, računalniške simulacije pa kažejo, da je v večni senci do 14.000&nbsp;km<sup>2</sup> površja.<ref>Ward (1975).</ref><ref name="M03">{{navedi splet|url=http://www.psrd.hawaii.edu/June03/lunarShadows.html|title=The Moon's Dark, Icy Poles|last=Martel|first=L.M.V.|publisher=Planetary Science Research Discoveries, Havajski inštitut za geofiziko in planetologijo|date=2003-06-04|accessdate=2007-04-12|language=en}}</ref> Obstoj uporabnih količin vode na Luni je pomemben faktor pri cenovno dovolj učinkoviti [[naselitev Lune|naselitvi Lune]].<ref name="seedhouse2009">Seedhouse (2009).</ref>

Našli so že veliko sledi vode.<ref name="moonwater_18032010">{{navedi splet |url=http://science.nasa.gov/headlines/y2010/18mar_moonwater.htm?list940097 |title=The Multiplying Mystery of Moonwater |last=Coulter |first=Dauna |date=2010-03-18 |publisher=Science@NASA |accessdate=2010-03-28 |language=en |archive-date=2016-05-16 |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160516155030/http://science.nasa.gov/headlines/y2010/18mar_moonwater.htm?list940097 |url-status=dead }}</ref> Leta 1994 so s pomočjo poskusa z [[bistatični radar|bistatičnim radarjem]] na sondi [[Clementine (sonda)|Clementine]] odkrili sledi malih, zmrznjenih žepkov vode blizu površja, čeprav so kasnejša radarska opazovanja z [[Observatorij Arecibo|Areciba]] nakazovala, da so to izvržene skale iz mladih udarnih kraterjev.<ref>{{navedi splet |last=Spudis |first=Paul D. |title=Ice on the Moon |url=http://www.thespacereview.com/article/740/1 |publisher=The Space Review |date=2006-11-06 |accessdate=2007-04-12 |language=en}}</ref> Nevtronski spektrometer na robotski sondi [[Lunar Prospector]] je leta 1998 pokazal, da je v zgornjih slojih regolita blizu tečajnih področij visoka koncentracija vodika.<ref name="Feldman1998">Feldman, Maurice, Binder, Barraclough, Elphic, Lawrence (1998).</ref> Leta 2008 so z novo analizo ugotovili male količine vode znotraj kosov iz ognjeniške lave, ki so jih na Zemljo prinesli astronavti [[Apollo 15|Apolla 15]].<ref name="Saal2008">Saal, Hauri, Cascio, van Orman, Rutherford, Cooper (2008).</ref>

Septembra 2009 je prva indijska lunarna sonda [[Čandrajaan-1]] odkrila vodo in [[hidroksil]]ne absorbcijske črte v odbiti sončni svetlobi s pomočjo [[NASA|Nasinega]] inštrumenta [[Moon Mineralogy Mapper]], ter velike količine vode na Luninem površju vse do 1000 [[ppm]].<ref name="Pieters2009">Pieters; ''idr.'' (2009).</ref> Nekaj tednov kasneje je Nasino plovilo [[LCROSS]] poneslo zgornji del raketnega pogonskega bloka [[Centaur (pogonski blok)|Centaur]] z maso 2300&nbsp;kg v stalno zasenčeni krater [[Cabeus (krater)|Cabeus]] in odkrilo vsaj 100&nbsp;kg vode v oblaku po trku izvržene snovi.<ref>{{navedi splet|url=http://planetary.org/news/2009/1113_LCROSS_Lunar_Impactor_Mission_Yes_We.html|title=LCROSS Lunar Impactor Mission: "Yes, We Found Water!"|last=Lakdawalla|first=Emily|date=2009-11-13|publisher=The Planetary Society|accessdate=2010-04-13|language=en|archive-date=2010-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100122233405/http://www.planetary.org/news/2009/1113_LCROSS_Lunar_Impactor_Mission_Yes_We.html|url-status=dead}}</ref><ref>Colaprete; ''idr.'' (2010).</ref>

=== Gravitacija in magnetna polja ===
{{glavni|Lunina gravitacija|Lunino magnetno polje}}

Lunino [[gravitacijsko polje]] so izmerili z [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevim pomikom]] radijskih signalov s krožečega vesoljskega plovila. Glavne značilnosti Lunine gravitacije
so [[koncentracija mase|koncentracije mase]], velike pozitivne gravitacijske nepravilnosti, povezane z nekaterimi velikimi udarnimi kotanjami. Delno so jih povzročili tokovi goste morske bazaltne lave, ki je napolnila te kotanje.<ref>Muller, Sjogren (1968).</ref> Te nepravilnosti zelo vplivajo na tir vesoljskega plovila okrog Lune. Obstaja nekaj nejasnosti. Tokovi lave sami ne morejo pojasniti vseh gravitacijskih tvorb. Nekaj masnih koncentracij ni povezanih z vulkanizmom morij.<ref>Konopliv; ''idr.'' (2001).</ref>

[[gostota magnetnega polja|Gostota]] Luninega zunanjega [[magnetno polje|magnetnega polja]] je v razponu od ene do sto [[Tesla (enota)|nanotesel]], manj kot ena stotina gostote [[Zemljino magnetno polje|Zemljinega]]. Luna trenutno nima globalnega [[električni dipol|dvopolnega]] magnetnega polja, ki bi ga tvoril [[magnetno dinamo|geodinamo]] kapljevinskega kovinskega jedra. Ima le magnetizacijo v skorji, ki je verjetno nastala zgodaj v zgodovini Lune, ko je geodinamo še deloval.<ref name="GB2009">Garrick-Bethell; ''idr.'' (2009).</ref><ref>{{navedi splet |url=http://lunar.arc.nasa.gov/results/magelres.htm |publisher=Lunar Prospector (NASA) |title=Magnetometer / Electron Reflectometer Results |year=2001 |accessdate=2010-03-17 |language=en |archive-date=2010-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100527121330/http://lunar.arc.nasa.gov/results/magelres.htm |url-status=dead }}</ref> Nekaj preostale magnetizacije lahko izvira iz prehodnih magnetnih polj, ki so nastala med velikimi udarnimi dogodki, prek razširjanja v udarih nastalega plazemskega oblaka v prisotnosti okoliškega magnetnega polja. To podpirajo očitne lege največjih magnetizacij v skorji blizu [[antipod]]ov velikanskih udarnih kotanj.<ref>Hood, Huang (1991).</ref>

=== Atmosfera ===
{{glavni|Lunina atmosfera}}

Luna ima zelo redko [[atmosfera nebesnega telesa|atmosfero]], ki je skoraj že [[vakuum]]. Njena celotna masa je manj od 10 [[metrična tona|metričnih]] [[tona|ton]].<ref>Globus (2002).</ref> Površinski [[tlak]] te majhne mase je približno 3{{e|−15}} [[atmosfera (enota)|atm]] (0,3 [[nanopaskal|nPa]]) in se med Luninim dnevom spreminja. Vire njene atmosfere obsegata [[razplinjenje]] in [[obstreljevanje]], osvoboditev [[atom]]ov iz bombardiranja Luninih tal z [[ion]]i iz [[Sončev veter|Sončevega vetra]].<ref name="lucey_2006"/><ref>Crotts (2008).</ref> Med [[kemični element|elementi]], ki so jih odkrili, so: [[natrij]] in [[kalij]], ki sta nastala pri obstreljevanju, in ju najdemo tudi v atmosferah [[Merkur]]ja in [[Io (luna)|Io]]; [[helij-4]] iz Sončevega vetra, ter [[argon|argon-40]], [[radon|radon-222]] in [[polonij-210]], nastali z razplinjenjem po nastanku z [[radioaktivni razpad|radioaktivnim razpadom]] znotraj skorje in plašča.<ref name="stern_1999">Stern (1999).</ref><ref>Lawson; ''idr.'' (2005).</ref> Odsotnosti nevtralnih vrst (atomov ali [[molekula|molekul]]), kot so [[kisik]], [[dušik]], [[ogljik]], [[vodik]] in [[magnezij]], ki so prisotni v regolitu, ne razumemo.<ref name="stern_1999"/> [[vodna para|Vodno paro]] je odkril [[Čandrajaan-1]]. Njena vsebnost se spreminja s širino, največja je pri ~60-70°. Verjetno nastaja s [[sublimacija|sublimacijo]] [[vodni led|vodnega ledu]] v regolitu.<ref name="sridharan_2010">Sridharan; ''idr.'' (2010).</ref> Ti [[plin]]i se lahko vrnejo v regolit zaradi Lunine [[težnost]]i, ali pa se porazgubijo v okoliški [[vesoljski prostor]], prek Sončevega [[sevalni tlak|sevalnega tlaka]] ali prek [[ionizacija|ionizacije]], ko jih stran odnaša magnetno polje Sončevega vetra.<ref name="stern_1999"/>

=== Letni časi ===

[[nagib vrtilne osi|Nagib Lunine vrtilne osi]] je le 1,54°, kar je veliko manj kot Zemljin 23,44°. Zaradi tega se sončna osvetlitev veliko manj spreminja z letnimi časi. Topografske podrobnosti so pri učinkih letnih časov pomembne.<ref name="bbc">{{navedi novice |title='Coldest place' found on the Moon |publisher=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/8416749.stm |author=Jonathan Amos |accessdate=2010-03-20 |date=2009-12-16 |language=en}}</ref> Iz fotografij, ki jih je posnela sonda ''[[Clementine (sonda)|Clementine]]'' leta 1994, izhaja, da so štiri gorata področja na robu kraterja [[Peary (krater)|Peary]] na Luninem severnem tečaju osvetljena skozi ves Lunin dan, kar tvori [[vrh večne svetlobe|vrhove večne svetlobe]]. Takšnih področij na južnem tečaju ni. Podobno obstajajo območja, ki so v stalni senci na dnih mnogih tečajnih kraterjev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.psrd.hawaii.edu/June03/lunarShadows.html |title=The Moon's Dark, Icy Poles |last=Martel |first=L. M. V. |publisher=Planetary Science Research Discoveries, Hawaijski inštitut za geofiziko in planetologijo |date=2003-06-04|accessdate=2007-04-12 |language=en}}</ref> Ti temni kraterji so izjemno mrzli: [[robotsko vesoljsko plovilo|robotsko plovilo]] ''[[Lunar Reconnaissance Orbiter]]'' je izmerilo najnižjo [[poletje|poletno]] [[temperatura|temperaturo]] v kraterjih na južnem tečaju 35&nbsp;K (−238&nbsp;°C) in samo 26&nbsp;K blizu [[zimski obrat|zimskega Sončevega obrata]] v severnem tečajnem kraterju [[Hermite (krater)|Hermite]].<ref>{{navedi splet |date=2009-09-17 |url=http://www.diviner.ucla.edu/blog/?p=123 |title=Diviner News |publisher=UCLA |accessdate=2010-03-17 |language=en |archive-date=2010-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100307031354/http://www.diviner.ucla.edu/blog/?p=123 |url-status=dead }}</ref> To je najnižja temperatura v Osončju do sedaj izmerjena s kakšnim vesoljskim plovilom, nižja celo od [[Pluton]]ovega površja.<ref name="bbc" />

== Razmerje z Zemljo ==
=== Tir ===
{{glavni|Lunin tir|lunarna teorija}}
[[Slika:Lunation animation November 2009.gif|thumb|right|250px|Zemljina Luna zaradi (optičnih) [[libracija|libracij]] kaže Zemlji malo več kot polovico strani (59 %)]]

Luna [[kroženje|obkroži]] Zemljo vsakih 27,3 [[dan|dni]]. To je njena prava [[orbitalna perioda|obhodna doba]] ([[siderska perioda]]). Ker se Zemlja istočasno giblje na svojem tiru okrog Sonca, traja dlje časa, da Luna Zemlji navidezno kaže enako [[Lunina faza|fazo]], približno 29,5 dni. To je njena [[sinodska perioda]].<ref name="worldbook" /> V nasprotju z ostalimi naravnimi sateliti drugih planetov Luna obkroža Zemljo blizu njene [[ekliptika|ekliptične]] in ne [[ekvator]]ske ravnine. Njena tirnica je [[naklon tira|nagnjena]] za približno 5° na ekliptiko. Luna [[vozel (astronomija)|seka]] ekliptiko približno dvakrat na [[mesec]]. Če se to zgodi med [[Mlaj (Luna)|mlajem]], nastopi [[Sončev mrk]], in med [[ščip]]om, nastopi [[Lunin mrk]].
[[Slika:Earth-Moon.PNG|sličica|Zemeljsko-Lunin sistem]]
Zemlja in Luna imata veliko fizičnih vplivov ena na drugo, vključno z [[bibavica|bibavico]]. Večina bibavičnih učinkov, ki jih lahko opazimo na Zemlji, so zaradi Luninega težnostnega privlaka, [[Sonce]] pa ima manjši vpliv. Bibavični učinki vplivajo na povečevanje oddaljenosti Lune od Zemlje in sicer približno 4 [[meter|metre]] na [[stoletje]].

Lunin tir rahlo [[motnja (astronomija)|motita]] Sonce in Zemlja na več, majhnih, zapletenih in vzajemnih načinov. Ravnina Luninega tirnega gibanja na primer [[precesija|precesira]], kar vpliva na njena druga gibanja. Te vplive matematično opisujejo [[Cassinijevi zakoni]].<ref name="belecki_2001">Belecki (2001), str. 183.</ref>

Leta 1997 so odkrili, da ima asteroid [[3753 Kruitne]] (''3753 Cruithne'') nenavadno [[podkvasti tir|podkvasto tirnico]], povezano z Zemljo, in zato nekateri ta asteroid imenujejo kot drugo Zemljino luno. Vendar pa to za astronome ni, saj ima dolgoročno nestabilno tirnico.<ref>{{navedi splet|url=http://www.captaincosmos.clara.co.uk/cruithne.html|title=No, it's not our "second" moon!!! (Ne, ni naša »druga« luna!)|accessdate=2006-10-10|language=en|archive-date=2009-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090119045203/http://www.captaincosmos.clara.co.uk/cruithne.html|url-status=dead}}</ref> V tem času so odkrili še tri druge [[blizuzemeljsko telo|blizuzemeljske]] asteroide, ki imajo podobno tirnico kot Kruitne, in sicer [[54509 YORP]] ({{mp|2000 PH|5}}), [[(85770) 1998 UP1|(85770) {{mp|1998 UP|1}}]] in [[2002 AA29|{{mp|2002 AA|29}}]].<ref>Morais, Morbidelli (2002).</ref>

=== Relativna velikost ===
[[Slika:Earth and Moon - GPN-2000-001437.jpg|thumb|right|250px|Primerjava velikosti Zemlje in Lune, združeni sliki sonde [[Galileo (sonda)|Galileo]] iz leta 1992]]

Luna je glede na Zemljo zelo majhna. Njen premer je 1/4 [[Zemljin polmer|Zemljinega]], njena masa pa 1/81&nbsp;[[Zemljina masa|Zemljine]].<ref name="worldbook" /> Tako je v Osončju največji naravni satelit glede na velikost svojega matičnega planeta. Le naravni satelit [[Haron (luna)|Haron]] je večji relativno glede na svoj gostiteljski [[pritlikavi planet]] [[Pluton]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.planetary.org/explore/topics/pluto/ |title=Space Topics: Pluto and Charon |publisher=The Planetary Society |accessdate=2010-04-06 |language=en |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218223842/http://www.planetary.org/explore/topics/pluto/ |url-status=dead }}</ref> Razmerji premerov in mas za sistem Pluton-Haron sta 1/2 in 1/8586. Lunino površje je manjše od 1/10 zemeljskega, kar je približno 1/4 Zemljinega [[kopno|kopnega]].

[[Masno središče]] ([[baricenter]]) sistema Zemlja-Luna leži približno 1700&nbsp;km pod [[zemeljsko površje|zemeljskim površjem]] - dobra četrtina Zemljinega polmera. Sistem Zemlja-Luna imamo zaradi omenjenih velikih razmerij lahko tudi bolj za [[dvojni planet]], kot pa za sistem planet-naravni satelit.<ref>{{navedi splet |title=Welcome to the double planet (Dobrodošli na dvojni planet) |publisher=[[Evropska vesoljska agencija]] (ESA) |date=2003-10-05 |url=http://www.esa.int/SPECIALS/SMART-1/SEMO1VMKPZD_0.html |accessdate=2006-10-17 |language=en}}</ref> Ker se masno središče sistema nahaja znotraj Zemlje, sistem Zemlja-Luna ne dosega uradne definicije dvojnega planeta [[Mednarodna astronomska zveza|IAU]].<ref>{{navedi splet |title=Planet Definition Questions & Answers Sheet |publisher=[[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU) |year=2006 |url=http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/q_answers/ |accessdate=2010-03-24 |language=en |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212205834/http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/q_answers/ |url-status=dead }}</ref>

=== Videz z Zemlje ===

Enolično, s prahom pokrito kamnito površje ima nešteto [[krater]]jev s premerom do 200 in višino do 8 kilometrov. Luna prejema svetlobo od [[Sonce|Sonca]], zaradi tega jo vidimo v različnih [[Lunine mene|menah]] ([[Mlaj (Luna)|mlaj]] - Luna leži med Zemljo in Soncem; [[ščip]] - Zemlja je med Luno in Soncem). Kadar gre ščip v Zemljino senco, nastane delni ali popolni [[Lunin mrk]].

Luna ima izjemno majhen [[albedo]], tako da je njen [[odbojni koeficient]] podoben [[premog]]ovemu. Navkljub temu je za Soncem drugo najsvetlejše telo na nebu, gledano z Zemlje.<ref name="worldbook" /> Sončev navidezni sij je −26,7, navidezni sij polne Lune pa je −12,7.<ref name="Moon">{{navedi splet |title=How Bright is the Moon? |last=Luciuk |first=Mike |url=http://www.asterism.org/tutorials/tut26-1.htm|publisher=Amateur Astronomers, Inc. |accessdate=2010-03-16 |language=en}}</ref> Poleg tega [[barvna trajnost]] v [[vizualni sistem|vizualnem sistemu]] rekalibrira povezave med barvami telesa in njene okolice. Ker je okoliško nebo sorazmerno temno, zaznamo sončno svetlobo, odbito z Lune, kot svetlo telo. Robovi polne Lune se zdijo enako svetli kot središče brez [[robno temnenje|robnega temnenja]] zaradi odbojnih značilnosti [[Lunina tla|njenih tal]], ki odbijajo več svetlobe nazaj proti Soncu, kot pa v druge smeri. Luna se blizu [[obzorje|obzorja]] zdi večja, vendar je to čisto psihološki pojav, znan kot [[optična prevara Lune]], prvič opisan v 7. stoletju.<ref>Hershenson (1989), str. 5.</ref>

Največja Lunina [[altituda]] na nebu se spreminja. Ima skoraj enake mejne vrednosti kot Sonce, med fazami in [[letni časi|letnimi časi]] se spreminja. Največja je pri polni Luni pozimi. Vpliv ima tudi 18,6-letni [[Lunina vozla|vozelni cikel]]: ko je [[vozel (astronomija)|dvižni vozel]] Luninega tira v [[pomladno enakonočje|pomladnem enakonočju]], lahko Lunina [[deklinacija]] vsak mesec naraste vse do 28°. To pomeni, da je Luna nadglavno telo pri zemljepisnih širinah do 28°, namesto le pri 18°. Usmerjenost [[polmesec]]a je odvisna tudi od zemljepisne širine opazovališča: blizu ekvatorja lahko opazovalec vidi vodoravno obrnjeni polmesec.<ref>{{navedi splet |url=http://curious.astro.cornell.edu/question.php?number=393 |publisher=Curious About Astronomy |title=Is the Moon seen as a crescent (and not a "boat") all over the world? |date=2002-10-18 |last=Spekkens |first=K. |accessdate=2010-03-16 |language=en}}</ref>

Skozi zgodovino so razpravljali ali se značilnosti na Luninem površju spreminjajo s časom. Danes imamo mnogo takšnih trditev za varljive, kar je posledica opazovanj pri različnih svetlobnih pogojih, slabega [[seeing]]a ali netočnih risb. Včasih se res pojavi [[razplinjenje]] in je lahko odgovorno za majhen odstotek poročil o [[prehodni lunarni pojav|prehodnih lunarnih pojavih]]. Nedavno so predlagali, da je območje Luninega površja s premerom približno 3&nbsp;km spremenila osvoboditev plina pred približno milijon leti.<ref>{{navedi splet |url=http://www.psrd.hawaii.edu/Nov06/MoonGas.html |last=Taylor |first=G. J. |title=Recent Gas Escape from the Moon |publisher=Planetary Science Research Discoveries, Havajski inštitut za geofiziko in planetologijo |date=2006-11-08 |accessdate=2007-04-04 |language=en}}</ref><ref>Schultz, Staid, Pieters (2006).</ref>

Na Lunin videz, podobno kot na Sončev, lahko vpliva [[ozračje]]: običajna pojava sta 22° [[halo (optični pojav)|venčni kolobar]], ki nastane, ko se Lunina svetloba [[lom svetlobe|lomi]] skozi [[kristal]]e [[led]]u ali visok [[cirostratus]], in manjši [[korona (optični pojav)|koronarni obroči]], ko Luno opazujemo skozi tanke [[oblak]]e.<ref>{{navedi splet |url=http://ww2010.atmos.uiuc.edu/%28Gh%29/guides/mtr/opt/ice/halo/22.rxml|title=22 Degree Halo: a ring of light 22 degrees from the sun or moon |publisher=Oddelek za atmosferske znanosti [[Univerza Illinoisa v Urbani in Champaignu|Univerze Illinoisa v Urbani in Champaignu]] |accessdate=2010-04-13 |language=en}}</ref>

=== Plimski pojavi ===
{{glavni|plimska sila|plimski pospešek|bibavica|teorija plimovanja}}

Plimovanje na Zemlji večinoma povzročajo [[plimska sila|plimske sile]], spreminjanje jakosti Luninega gravitacijskega povleka iz ene strani Zemlje do druge strani. Na Zemlji nastaneta dve plimski izboklini, ki sta najbolj vidni v povišani [[morska gladina|morski gladini]] kot oceanska plima.<ref name="Lambeck1977">Lambeck (1977).</ref> Ker se Zemlja vrti približno 27&nbsp;krat hitreje kot se okrog nje giblje Luna, sta izboklini povlečeni vzdolž Zemljinega površja hitreje kot se giblje Luna, in krožita okrog Zemlje enkrat na dan, ko se Zemlja vrti okrog svoje osi.<ref name="Lambeck1977"/> Oceansko plimo povečujejo tudi drugi pojavi: torno sklapljanje vode z Zemljinim vrtenjem skozi oceanska dna, [[vztrajnost]] vodnega gibanja, oceanske kotanje, ki blizu kopnega postanejo plitvejše, ter nihanja med različnimi oceanskimi kotanjami.<ref>Le Provost, Bennett, Cartwright (1995).</ref> Jakost gravitacijskega plivlaka Sonca na Zemljine [[ocean]]e je skoraj enaka polovici jakosti Luninega privlaka. Njuno medsebojno delovanje je odgovorno za najvišje plime in najnižje oseke.<ref name="Lambeck1977"/>

Gravitacijska sklopitev med Luno in njej najbližjo izboklino deluje na Zemljino vrtenje kot [[navor]]. Iz njenega vrtenja črpa [[vrtilna količina|vrtilno količino]] in [[vrtilna kinetična energija|vrtilno kinetično energijo]].<ref name="Lambeck1977"/><ref name="touma1994">Touma, Wisdom (1994).</ref> Poleg tega vrtilna količina pospešuje Luno na njenem tiru, tako da se za dalj časa giblje na višjem tiru. S tem se [[plimski pospešek|povečuje]] tudi razdalja med Zemljo in Luno, Zemljino vrtenje pa se upočasnjuje.<ref name="touma1994"/> Meritve z [[LLR|laserskim določanjem razdalje do Lune]] s pomočjo zrcal, ki so jih na Luninem površju pustile odprave Apollo, so pokazale, da se razdalja med Zemljo in Luno povečuje 38&nbsp;mm na leto, kar je sicer le 0,10&nbsp;[[ppb]]/leto polmera Luninega tira.<ref>Chapront, Chapront-Touzé, Francou (2002)</ref> [[atomska ura|Atomske ure]] so pokazale tudi, da se Zemljin dan vsako leto podaljšuje za približno 15&nbsp;[[mikrosekunda|mikrosekund]], in počasi povečuje stopnjo, s katero se [[univerzalni koordinirani čas|UTC]] prilagaja s [[prestopna sekunda|prestopnimi sekundami]].<ref>{{navedi splet |last=Ray |first=R. |date=2001-05-15 |url=http://bowie.gsfc.nasa.gov/ggfc/tides/intro.html |title=Ocean Tides and the Earth's Rotation |publisher=IERS Special Bureau for Tides |accessdate=2010-03-17 |language=en |archive-date=2010-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100327084125/http://bowie.gsfc.nasa.gov/ggfc/tides/intro.html |url-status=dead }}</ref> Ta plimski povlek se bo nadaljeval dokler se vrtenje Zemlje ne bo ujemalo z Lunino orbitalno periodo. Preden pa se bo to zgodilo, bo Sonce postalo [[rdeča velikanka]], in požrlo Zemljo.<ref>Murray, Dermott (1999), str. 184.</ref><ref>Dickinson (1993), str. 79–81.</ref>

Na Lunino površje deluje tudi plimovanje z amplitudo ~10&nbsp;cm na 27&nbsp;dni z dvema komponentama: stalno zaradi Zemlje, saj sta v [[sočasno vrtenje|sočasnem vrtenju]], in spremenljivo od Sonca.<ref name="touma1994"/> Zemljina komponenta izhaja iz [[libracija|libracije]], posledice izsrednosti Luninega tira. Če bi bil Lunin tir popolna krožnica, ne bi bilo sončnega plimovanja.<ref name="touma1994"/> Libracija spreminja tudi kot pod katerim vidimo Luno z Zemlje, tako da lahko vidimo približno 59 % njenega površja, vendar na enkrat samo polovico.<ref name="worldbook"/> Nabrani vplivi pritiskov, ki jih povzročajo te plimske sile, tvorijo ''Lunine potrese''. Lunini potresi so manj pogosti in šibkejši kot zemeljski, lahko pa trajajo do ene ure, precej dlje kot na Zemlji, saj ni vode, ki bi ublažila seizmična nihanja. Obstoj [[potres]]ov na Luni je bilo nepričakovano odkritje [[seizmometer|seizmometrov]], ki so jih na Luni postavili astronavti [[Program Apollo|Programa Apollo]] med letoma 1969 in 1972.<ref>Latham; ''idr.'' (1972).</ref>

=== Mrki ===
{{glavni|Sončev mrk|Lunin mrk|cikel mrkov}}

[[Slika:Lunar-eclipse-09-11-2003.jpeg|thumb|right|150px|Popolni [[Lunin mrk]], 9. november 2003]]
{{več slik
| width = 150
| footer = Gledano z Zemlje sta Luna in Sonce navidezno enako velika. S satelita na Zemljinem nosilnem tiru je navidezna velikost Lune manjša od Sonca.
| image1 =Solar_eclipse_1999_4_NR.jpg
| alt1 = Izjemno svetli Sončev disk popolnoma zakriva enak disk temne, neosvetljene Lune. Okrob roba ostanejo le radialna, razcefrana, svetleča koronarna vlakna Sonca.
| caption1 = Popolni [[Sončev mrk]], 11. avgust 1999
| image2 = STEREO-B solar eclipse.jpg
| alt2 = Svetli Sončev disk, ki kaže mnogo koronarnih vlaken, izbruhov in zrnatih lis v valovni dolžini slike, deloma zakriva majhni temni disk. Tukaj Luna zakriva manj kot petnajstino Sonca.
| caption2 = Luna se pomika pred Soncem. Slika s plovila [[STEREO]]-B, 25. februar 2007.<ref>{{navedi splet |last=Phillips |first=Tony |work=Science@NASA |title=Stereo Eclipse |date=2007-03-12 |accessdate=2010-03-17 |url=http://science.nasa.gov/headlines/y2007/12mar_stereoeclipse.htm |language=en |archive-date=2008-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080610082213/http://science.nasa.gov/headlines/y2007/12mar_stereoeclipse.htm |url-status=dead }}</ref>
}}
[[Mrk]]i lahko nastopijo le, kadar so Sonce, Zemlja in Luna na skupni [[zveznica|zveznici]]. [[Sončev mrk]] nastopi blizu mlaja, ko Luna leži med Soncem in Zemljo. [[Lunin mrk|Lunini mrki]] nastopijo blizu [[ščip]]a, ko Zemlja leži med Soncem in Luno. Spremembe velikosti kotnih premerov Lune in Sonca, gledanih z Zemlje, se prekrivajo, tako da so možni tako [[popolni Sončev mrk|popolni]] kot [[Kolobarjasti ončev mrk|kolobarjasti sončevi mrki]].<ref>{{navedi splet |last=Espenak |first=F. |year=2000 |url=http://www.mreclipse.com/Special/SEprimer.html |title=Solar Eclipses for Beginners |publisher=MrEclipse |accessdate=2010-03-17 |language=en}}</ref> Pri popolnem Sončevem mrku Luna popolnoma prekrije Sončev disk, tako da se s [[prosto oko|prostim očesom]] lahko vidi Sončeva [[korona]]. Ker se razdalja med Luno in Zemljo s časom zelo počasi povečuje, se zmanjšuje tudi Lunin kotni premer.<ref name="Lambeck1977"/> To pomeni, da je pred več sto milijoni leti Luna popolnoma zakrila Sonce, kolobarjasti mrki pa niso nastopali. Podobno čez 600&nbsp;milijonov let, če se Sončev kotni premer ne bo spreminjal, Luna ne bo več popolnoma zakrila Sonce, in bodo nastopali le kolobarjasti mrki.<ref name="eclipse">{{navedi splet |last=Thieman |first=J. Keating, S. |date=2006-05-02 |url=http://eclipse99.nasa.gov/pages/faq.html |title=Eclipse 99, Frequently Asked Questions |publisher=NASA |accessdate=2007-04-12 |language=en |archive-date=2007-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070211120127/http://eclipse99.nasa.gov/pages/faq.html |url-status=dead }}</ref> Ker je Lunin tir okrog Zemlje nagnjen za približno 5° proti [[ekliptika|ravnini Zemljinega tira okrog Sonca]], mrki ne nastopijo med vsakim ščipom ali mlajem. Da nastopi mrk, mora biti Luna blizu presečišča obeh ravnin tirov.<ref name="eclipse" /> Periodičnost in ponovno pojavitev Sončevih in Luninih mrkov opisuje [[saroški cikel]] s periodo približno 18&nbsp;let.<ref>{{navedi splet |url=http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SEsaros/SEsaros.html |last=Espenak |first=F. |title=Saros Cycle |publisher=NASA |accessdate=2010-03-17 |language=en |archive-date=2007-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071030225501/http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SEsaros/SEsaros.html |url-status=dead }}</ref>

Ker nam Luna stalno zakriva pogled na krožno področje, široko pol stopinje, nastane s tem povezan pojav [[okultacija|okultacije]], ko svetla zvezda ali planet navidezno zaideta za Luno. V povprečju Luna na nočnem nebu pokriva površino {{nowrap|0,21078 kvadratnih stopinj}}.<ref>Guthrie (1947).</ref> V tem smislu je sončev mrk okultacija Sonca. Ker je Luna sorazmerno blizu Zemlje, okultacije posameznih zvezd niso povsod vidne na planetu, kot tudi ne istočasno. Zaradi precesije Luninega tira vsako leto nastopijo okultacije z drugimi zvezdami.<ref>{{navedi splet |url = http://occsec.wellington.net.nz/total/totoccs.htm |title=Total Lunar Occultations |publisher=Royal Astronomical Society of New Zealand |accessdate=2010-03-17 |language=en}}</ref>

== Preučevanje in raziskovanje Lune ==
[[Slika:Moon by Johannes hevelius 1645.PNG|thumb|right|200px|Karta Lune [[Johannes Hevel|Johannesa Hevela]] iz njegovega dela ''Topografija Lune'' (''Selenographia, seu descriptio Lunae''; 1647). Na karti so prvič označena področja [[libracija|libracij]].]]

=== Zgodnja preučevanja ===

Razumevanje Luninih ciklov je bilo predmet preučevanja zgodnje astronomije. [[babilonska astronomija|Babilonski astronomi]] so do [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletja pr. n. št.]] zaznali 18-letni [[saroški cikel]] [[Lunin mrk|Luninih mrkov]].<ref>Aaboe, Britton, Henderson, Neugebauer, Sachs (1991).</ref> [[indijska astronomija|Indijski astronomi]] so opisali Lunino mesečno [[elongacija|elongacijo]].<ref name=Sarma-Ast-Ind>Sarma (2008).</ref> [[kitajska astronomija|Kitajski astronom]] [[Ši Šen]] {{nowrap|(živel v 4. stoletju pr. n. št.)}} je podal navodila za napovedovanja Sončevih in Luninih mrkov.<ref name="needham411">Needham (1986), str. 411.</ref> Kasnje so preučili fizično obliko Lune in vzrok [[mesečina|mesečine]]. [[Anaksagora]] je razpravljal o tem, da sta bila tako Sonce kot Luna velikanski krogelni skali, Luna pa naj bi odsevala svetlobo s Sonca.<ref>{{navedi splet |last=O'Connor |first=J. J. Robertson, E. F. februar |year=1999 |url=http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Anaxagoras.html |title=Anaxagoras of Clazomenae |publisher=Univerza svetega Andreja |accessdate=2007-04-12 |language=en}}</ref><ref name="Needham227">Needham (1986), str. 227.</ref> Čeprav so Kitajci v času [[dinastija Han|dinastije Han]] verjeli, da je Luna enaka energiji, ki so jo izenačevali s [[ki]], je njihova teorija 'sevalnega vpliva' tudi prepoznala, da je bila mesečina le odsev svetlobe s Sonca. [[Džing Fang]] (78-37 pr. n. št.) je omenjal krogelnost Lune.<ref name="Needham413-4">Needham (1986), str. 413–414.</ref>

Leta 499 je [[Aryabhata I.|Arjabhata]] v svojem delu ''[[Arjabhatija]]'' omenil, da je odbita sončna svetloba vzrok mesečini.<ref>{{navedi splet |url=http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Aryabhata_I.html |title=Aryabhata the Elder |last=O'Connor |first=J. J. Robertson, E. F.|date=november 2000 |publisher=Šola za matematiko in statistiko, Univerza svetega Andreja|accessdate=2010-05-15|language=en}}</ref> [[Ibn al-Haitam]] je odkril, da se [[sončna svetloba]] ne [[odboj|odbija]] z Lune kot od [[zrcalo|zrcala]], ampak prihaja iz vsakega dela Lunine površine, obsevane od Sonca, v vse smeri.<ref>Sabra (2008). str. 195.</ref> [[Šen Kuo]] (1031–1095) je v času [[dinastija Song|dinastije Song]] izdelal prispodobo, kjer je enačil naraščanje in pojemanje Lune s srebrno odbijajočo kroglo, ki bo izgledala kot polmesec, če jo potresemo z belim praškom in pogledamo od strani.<ref name="Needham415-6">Needham (1986), str. 415–416.</ref>

=== Prva neposredna raziskovanja ===

[[Slika:As11-40-5886,_uncropped.jpg|thumb|left|150px|Neil Armstrong na lunarnem površju.]]
Prvo [[vesoljsko plovilo]] je poletelo proti Luni leta 1959, istega leta smo dobili prve posnetke njene nevidne strani. Leta 1966 je prišlo do prvega pristanka na Luni; leta 1968 pa je poletela prva vesoljska ladja s posadko in na lastne oči videla zadnjo stran Lune. Nato pa je 21. julija 1969 na Lunina tla stopil prvi človek [[Neil Armstrong]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]). Na Luni je bilo skupaj šest pristankov, zadnji med njimi od [[Apollo 17|Apolla 17]] [[19. december|19. decembra]] [[1972]].

=== APOLLO (Apache Point Observatory Lunar Laser-ranging Operation) ===
[[Slika:D70050914_15_ApolloLLR.jpg|thumb|right|250px|»Streljanje« z laserjem v Luno. Laserski pulz se odbije od [[retroreflektor]]jev (zrcal, ki svetlobo odbijejo v povsem enaki smeri, iz katere vpada) nazaj v teleskop, kjer izmerijo čas, ki ga je žarek potreboval za pot.<br /><small>Luna je presvetljena dolgega časa osvetlitve, ki je bil potreben, da se na fotografiji vidi laserski žarek.</small>]]
[[Slika:ALSEP_AS15-85-11468.jpg|thumb|left|250px|[[Retroreflektor]]ji]]
APOLLO ne pomeni samo misije, v okviru katere je [[Neil Armstrong]] naredil ''majhen korak za človeka'', temveč tudi projekt, v okviru katerega natančno merijo razdaljo do Lune. Tako so odkrili, da se Luna vsako leto od Zemlje oddalji za približno 4&nbsp;cm, si pa z merjenji pomagajo tudi pri natančnejšemu določanju [[gravitacijska konstanta|gravitacijske konstante G]] in preizkušanju teorije gravitacije.
==== Tehnična plat projekta ====
Odprave na Luno so tam pustile posebna zrcala, [[retroreflektor]]je, ki svetlobo zmeraj odbijejo nazaj v smer, iz katere je prišla. S pomočjo zelo močnih [[laser]]jev zelo kratke laserske pulze namerijo v ta zrcala in s teleskori izmerijo čas, ki ga je svetloba potrebovala za odboj.

{{-}}
== Opombe in sklici ==
{{opombe|2}}

== Viri ==

* {{navedi revijo |last=Aaboe |first=A. Britton, J. P.; Henderson, J. A.; [[Otto Eduard Neugebauer|Neugebauer, Otto Eduard]]; Sachs, A. J. |title=Saros Cycle Dates and Related Babylonian Astronomical Texts |journal=Transactions of the American Philosophical Society |volume=81 |issue=6 |year=1991 |pages=1–75 |publisher=[[Ameriško filozofsko društvo]] |url=http://www.jstor.org/stable/1006543|accessdate=2010-04-08 |doi=10.2307/1006543 |quote=One comprises what we have called "Saros Cycle Texts," which give the months of eclipse possibilities arranged in consistent cycles of 223&nbsp;months (or 18&nbsp;years). |issn = 0065-9746}}
* {{navedi revijo |last=Alexander |first=M. E. |title=The Weak Friction Approximation and Tidal Evolution in Close Binary Systems |journal=Astrophysics and Space Science |year=1973 |volume=23 |pages=459–508 |url = http://adsabs.harvard.edu/abs/1973Ap&SS..23..459A|accessdate=2010-03-20 |doi=10.1007/BF00645172}}
* {{navedi knjigo |last=Belecki |first=Vladimir Vasiljevič |authorlink=Vladimir Vasiljevič Belecki |title=Essays on the Motion of Celestial Bodies |url=http://books.google.com/?id=byWZusmVSecC&pg=PA183&dq=%22Cassini%27s+laws%22 |isbn=3764358661 |year=2001 |publisher=Birkhäuser Verlag|location=Basel-Boston-Berlin}}
* {{navedi revijo |last=Binder |first=A. B. |title=On the origin of the Moon by rotational fission |journal=The Moon |year=1974 |volume=11 |issue=2 |pages=53–76 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1974Moon...11...53B |doi=10.1007/BF01877794}}
* {{navedi revijo |last=Bradley |first=Jolliff Gillis, Jeffrey; Haskin, Larry; Korotev, Randy; Wieczorek, Mark A. |title=Major lunar crustal terranes (Večji lunarni skorjasti tereni) |journal=J. Geophys. Res. |date=2000 |pages=4197-4216}}
* {{navedi revijo |last=Canup |first=R. Asphaug, E. |title=Origin of the Moon in a giant impact near the end of the Earth's formation |journal=[[Nature]] |volume=412 |pages=708–712 |year=2001 |doi=10.1038/35089010 |pmid=11507633 |issue=6848}}
* {{navedi revijo |last=Chapront |first=J. Chapront-Touzé, M.; Francou, G. |year=2002 |title=A new determination of lunar orbital parameters, precession constant and tidal acceleration from LLR measurements |journal=Astronomy and Astrophysics |volume=387 |pages=700–709 |doi=10.1051/0004-6361:20020420}}
* {{navedi revijo |last=Colaprete |first=A. Ennico, K.; Wooden, D.; Shirley, M.; Heldmann, J.; Marshall, W.; Sollitt, L.; Asphaug, E.; Korycansky, D.; Schultz, P.; Hermalyn, B.; Galal, K.; Bart, G. D.; Goldstein, D.; Summy, D. |date=1.-5. marec 2010 |title=Water and More: An Overview of LCROSS Impact Results |journal=41st Lunar and Planetary Science Conference |issue=1533 |pages=2335 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2010LPI....41.2335C}}
* {{navedi splet |last=Crotts |first=Arlin P. S. |title=Lunar Outgassing, Transient Phenomena and The Return to The Moon, I: Existing Data. |year=2008 |publisher=Oddelek za astronomijo, [[Univerza Columbia]] |url=http://www.astro.columbia.edu/~arlin/TLP/paper1.pdf |format=PDF |accessdate=2009-09-29 |language=en |archive-date=2009-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090220081142/http://www.astro.columbia.edu/~arlin/TLP/paper1.pdf |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |last=Dickinson |first=Terence |title=From the Big Bang to Planet X|url=https://archive.org/details/frombigbangtopla00unse | publisher=Camden House |location=Camden East, Ontario |year=1993 |isbn=0-921820-71-2}}
* {{navedi revijo |author1=Feldman,=W.C. |author2=Maurice, S. |author3=Binder, A.B. |author4=Barraclough, B.L. |author5=Elphic, R.C. |author6=Lawrence, D.J. |year=1998 |title=Fluxes of Fast and Epithermal Neutrons from Lunar Prospector: Evidence for Water Ice at the Lunar Poles |journal=[[Science]] |volume=281 |issue=5382 |pages=1496-1500 |doi=10.1126/science.281.5382.1496}}
* {{navedi revijo |last=Garrick-Bethell |first=Ian Weiss, Benjamin P.;, Shuster, David L.; Buz, Jennifer Buz |year=2009 |title=Early Lunar Magnetism |journal=[[Science]] |volume=323 |issue=5912 |pages=356-359}}
* {{navedi revijo |last=Gillis |first=J. J. Spudis, Paul D. |title=The Composition and Geologic Setting of Lunar Far Side Maria|journal=Lunar and Planetary Science |year=1996 |volume=27 |pages=413–404 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1996LPI....27..413G|accessdate=2007-04-12}}
* {{navedi splet |last=Globus |first=Ruth |title=Impact Upon Lunar Atmosphere |url=http://settlement.arc.nasa.gov/75SummerStudy/5appendJ.html |year=2002 |accessdate=2010-03-17 |language=en |archive-date=2010-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100531205037/http://settlement.arc.nasa.gov/75SummerStudy/5appendJ.html |url-status=dead }}
* {{navedi revijo |last=Guthrie |first=D. V. |title=The Square Degree as a Unit of Celestial Area |year=1947 |journal=Popular Astronomy |volume=55 |pages=200–203 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1947PA.....55..200}}
* {{navedi revijo |last=Hartmann |first=William K. Quantin, Cathy; Mangold, Nicolas |year=2007 |volume=186 |pages=11–23 |journal=Icarus |title=Possible long-term decline in impact rates: 2. Lunar impact-melt data regarding impact history|doi=10.1016/j.icarus.2006.09.009 }}
* {{navedi revijo |last=Head |first=L. W. J. W. |title=Lunar Gruithuisen and Mairan domes: Rheology and mode of emplacement |journal=Journal of Geophysical Research |year=2003 |volume=108 |url=http://www.agu.org/pubs/crossref/2003/2002JE001909.shtml |accessdate=2007-04-12 |doi=10.1029/2002JE001909 |pages=5012 |archive-date=2007-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070312071105/http://www.agu.org/pubs/crossref/2003/2002JE001909.shtml |url-status=dead }}
* {{navedi knjigo |editor-last=Heiken |editor-first=Grant |editor-last2=Vaniman |editor-first2=David |editor-last3=French |editor-first3=Bevan M. |year=1991 |title=Lunar Sourcebook, a user's guide to the Moon|url=https://archive.org/details/lunarsourcebooku00heik |publisher=Cambridge University Press |location=New York |pages=[https://archive.org/details/lunarsourcebooku00heik/page/n774 736] |isbn=0521334446}}
* {{navedi knjigo |last=Hershenson |first=Maurice |title=The Moon illusion |publisher=Routledge |year=1989 |isbn=9780805801217}}
* {{navedi revijo |last=Hiesinger |first=H. Head, J. W.; Wolf, U.; Jaumanm, R.; Neukum, G. |title=Ages and stratigraphy of mare basalts in Oceanus Procellarum, Mare Numbium, Mare Cognitum, and Mare Insularum |journal=J. Geophys. Res. |volume=108 |pages=1029 |year=2003 |doi=10.1029/2002JE001985}}
* {{navedi revijo |last=Hood |first=L. L. Huang, Z. |title=Formation of magnetic anomalies antipodal to lunar impact basins: Two-dimensional model calculations |journal=J. Geophys. Res. |volume=96 |pages=9837–9846 |year=1991 |doi=10.1029/91JB00308}}
* {{navedi revijo |last=Kleine |first=T. Palme, H.; Mezger, K.; Halliday, A. N. |doi= 10.1126/science.1118842 |journal=[[Science]] |year=2005 |volume=310 |issue=5754 |pages=1671–1674 |title=Hf–W Chronometry of Lunar Metals and the Age and Early Differentiation of the Moon |pmid=16308422}}
* {{navedi revijo |last=Konopliv |first=A. Asmar, S.; Carranza, E.; Sjogren, W.; Yuan, D. |title=Recent gravity models as a result of the Lunar Prospector mission |journal=Icarus |volume=50 |pages=1–18 |year=2001 |doi=10.1006/icar.2000.6573}}
* {{navedi revijo |last=Lambeck|first=K. |year=1977 |title=Tidal Dissipation in the Oceans: Astronomical, Geophysical and Oceanographic Consequences |journal=Philosophical Transactions for the Royal Society of London. Series A, Mathematical and Physical Sciences |volume=287 |issue=1347 |pages=545–594 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1977RSPTA.287..545L |doi=10.1098/rsta.1977.0159}}
* {{navedi revijo |last=Latham |first=Gary |display-authors=etal |url=http://www.springerlink.com/content/jt12323560565365/ |title=Moonquakes and lunar tectonism |journal=Earth, Moon, and Planets |year=1972 |volume=4 |issue=3-4 |pages=373-382 |doi=10.1007/BF00562004 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{navedi revijo |last=Lawrence |first=D. J. ''idr.'' |url=http://www.sciencemag.org/cgi/content/full/281/5382/1484|title=Global Elemental Maps of the Moon: The Lunar Prospector Gamma-Ray Spectrometer |journal=[[Science]] |volume=281 |issue=5382 |pages=1484–1489 |doi=10.1126/science.281.5382.1484 |issn=1095-9203 |publisher=HighWire Press |date=1998-08-11 |accessdate=2009-08-29}}
* {{navedi revijo |last=Lawson |first=S. Feldman, W.; Lawrence, D.; Moore, K.; Elphic, R.; Belian, R. |title=Recent outgassing from the lunar surface: the Lunar Prospector alpha particle spectrometer |journal=J. Geophys. Res. |volume=110 |pages=1029 |year=2005 |doi=10.1029/2005JE002433}}
* {{navedi revijo |last=Le Provost |first=C. Bennett, A. F.; Cartwright, D. E. |year=1995 |title=Ocean Tides for and from TOPEX/POSEIDON |pages=639–42 |journal=[[Science]] |pmid=17745840 |volume=267 |issue=5198 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1995Sci...267..639L |doi=10.1126/science.267.5198.639}}
* {{navedi revijo |last=Lucey |first=P. ''idr.'' |title=Understanding the lunar surface and space-Moon interactions |journal=Reviews in Mineralogy and Geochemistry |volume=60 |pages=83–219 |year=2006 |doi=10.2138/rmg.2006.60.2}}
* {{navedi revijo |last=Margot |first=J. L. Campbell, D. B.; Jurgens, R. F.; Slade, M. A. |title=Topography of the Lunar Poles from Radar Interferometry: A Survey of Cold Trap Locations |journal=[[Science]] |date=1999-06-04 |volume=284 |issue=5420 |pages=1658–1660 |doi=10.1126/science.284.5420.1658 |pmid=10356393}}
* {{navedi knjigo |last=Melosh |first=H. J. |title=Impact cratering: A geologic process |url=https://archive.org/details/impactcrateringg0000melo |publisher=Oxford Univ. Press |year=1989 |isbn=0195042840}}
* {{navedi revijo |last=Mitler |first=H. E. |title=Formation of an iron-poor moon by partial capture, or: Yet another exotic theory of lunar origin |journal=[[Icarus]] |year=1975 |volume=24 |pages=256–268 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1975Icar...24..256M |doi=10.1016/0019-1035(75)90102-5}}
* {{navedi knjigo |last=Moore |first=Patrick |authorlink=Patrick Moore |title=Atlas vesolja|publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |year=1999 |isbn=86-11-14535-6 |cobiss=78565376}}
* {{navedi revijo |last=Morais |first=M. H. M. Morbidelli, A. |title=The Population of Near-Earth Asteroids in Coorbital Motion with the Earth |journal=Icarus |year=2002 |volume=160 |pages=1–9 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2002Icar..160....1M |accessdate=2010-03-17 |doi=10.1006/icar.2002.6937}}
* {{navedi revijo |last=Muller |first=P. Sjogren, W. |title=Mascons: lunar mass concentrations |journal=[[Science]] |volume=161 |pages=680–684 |year=1968 |doi=10.1126/science.161.3842.680 |pmid=17801458 |issue=3842}}
* {{navedi knjigo |last=Murray |first=C. D. Dermott, S. F. |title=Solar System Dynamics |publisher=Cambridge University Press |year=1999}}
* {{navedi knjigo |last=Needham |first=Joseph |title=Science and Civilization in China |chapter=3, Mathematics and the Sciences of the Heavens and Earth |year=1986 |location=Tajpej |publisher=Caves Books|isbn=0-521058015}}
* {{navedi revijo |last=Nemchin |first=A. Timms,N.; Pidgeon, R.; Geisler, T.; Reddy, S.; Meyer, C. |doi=10.1038/ngeo417 |title=Timing of crystallization of the lunar magma ocean constrained by the oldest zircon |year=2009 |journal=Nature Geoscience |volume=2 |pages=133–136}}
* {{navedi revijo |last=Nield |first=Ted |title=Moonwalk (summary of meeting at Meteoritical Society's 72nd Annual Meeting, Nancy, France) |journal=Geoscientist |volume=19 |pages=8 |year=2009 |url=http://www.geolsoc.org.uk/gsl/geoscientist/geonews/page6072.html}}
* {{navedi revijo |last=Pahlevan |first=Kaveh Stevenson, David J. |year=2007 |title=Equilibration in the aftermath of the lunar-forming giant impact |journal=Earth and Planetary Science Letters |volume=262 |issue=3–4 |pages=438–449 |doi=10.1016/j.epsl.2007.07.055}}
* {{navedi revijo |last=Papike |first=J. Ryder, G.; Shearer, C. |title=Lunar Samples |journal=Reviews in Mineralogy and Geochemistry |volume=36 |pages=5.1–5.234 |year=1998}}
* {{navedi revijo |last=Pieters |first=C. M. Tompkins, S.; Head, J. W.; Hess, P. C. |url=http://www.agu.org/pubs/crossref/1997/97GL01718.shtml |title=Mineralogy of the Mafic Anomaly in the South Pole‐Aitken Basin: Implications for excavation of the lunar mantle |journal=Geophysical Research Letters |year=1997 |volume=24 |issue=15 |pages=1903–1906 |access-date=2010-04-14 |archive-date=2011-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110219135239/http://www.agu.org/pubs/crossref/1997/97GL01718.shtml |url-status=dead }}
* {{navedi revijo |last=Pieters |first=C. M. Goswami, J. N.; Clark, R. N.; Annadurai, M.; Boardman, J.; Buratti, B.; Combe, J.-P.; Dyar, M. D.; Green, R.; Head, J. W.; Hibbitts, C.; Hicks, M.; Isaacson, P.; Klima, R.; Kramer, G.; Kumar, S.; Livo, E.; Lundeen, S.; Malaret, E.; McCord, T.; Mustard, J.; Nettles, J.; Petro, N.; Runyon, C.; Staid, M.; Sunshine, J.; Taylor, L. A.; Tompkins, S.; Varanasi, P. |year=2009 |title=Character and Spatial Distribution of OH/H2O on the Surface of the Moon Seen by M3 on Chandrayaan-1 |journal=[[Science]] |volume=326 |issue=5952 |pages=568}}
* {{navedi revijo |last=Rasmussen |first=K. L. Warren, P. H. |title=Megaregolith thickness, heat flow, and the bulk composition of the Moon |journal=[[Nature]] |year=1985 |volume=313 |pages=121–124|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1985Natur.313..121R |accessdate=2007-04-12 |doi=10.1038/313121a0}}
* {{navedi revijo |last=Saal |first=Alberto E. Hauri, Erik H.; Cascio, Mauro L.; van Orman, James A.; Rutherford, Malcolm C.; Cooper, Reid F. |year=2008 |title=Volatile content of lunar volcanic glasses and the presence of water in the Moon's interior |journal=[[Nature]] |volume=454 |issue=7201 |pages=192-195 |doi=10.1038/nature07047}}
* {{navedi knjigo |last=Sabra |first=A. I. |title=Dictionary of Scientific Biography |chapter=Ibn Al-Haytham, Abū ʿAlī Al-Ḥasan Ibn Al-Ḥasan |year=2008 |publisher=Charles Scribner's Sons |location=Detroit |pages=189–210}}
* {{navedi enciklopedijo|last=Sarma |first=K. Venkatesvara |authorlink=K. Venkatesvara Sarma |year=2008 |chapter=Astronomy in India |encyclopedia =Encyclopaedia of the History of Science, Technology, and Medicine in Non-Western Cultures |edition=2. |editor=Helaine Selin |pages=317–321 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=9781402045592}}
* {{navedi enciklopedijo|last=Schubert |first=J. ''idr.'' |editor=F. Bagenal ''idr.'' |encyclopedia =Jupiter: The Planet, Satellites, and Magnetosphere |year=2004 |publisher=Cambridge University Press |pages=281–306 |isbn=978-0521818087 |chapter=Interior composition, structure, and dynamics of the Galilean satellites}}
* {{navedi revijo |last=Schultz |first=P. H. |date=marec 1997|title=Forming the south-pole Aitken basin - The extreme games |journal=Conference Paper, 28th Annual Lunar and Planetary Science Conference |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1997LPI....28.1259S}}
* {{navedi revijo |last=Schultz |first=P. H. Staid, M. I.; Pieters, C. M. |year=2006 |title=Lunar activity from recent gas release |journal=[[Nature]] |volume=444 |pages=184–186 |doi=10.1038/nature05303 |pmid=17093445 |issue=7116}}
* {{navedi knjigo |last=Seedhouse |first=Erik |title=Lunar Outpost: The Challenges of Establishing a Human Settlement on the Moon |publisher=Springer Praxis |location=Nemčija |year=2009 |series=Springer-Praxis Books in Space Exploration |pages=136 |url=http://books.google.ca/books?id=ZJm_i3GS4r4C&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=&f=false}}
* {{navedi revijo |last=Shearer |first=Charles ''idr.'' |title=Thermal and magmatic evolution of the Moon (Termalna in magmatska evolucija Lune) |journal=Reviews in Mineralogy and Geochemistry |volume=60 |pages=365-518 |year=2006 |doi=10.2138/rmg.2006.60.4}}
* {{navedi knjigo|last= Snoj|first= Marko|authorlink= Marko Snoj|title= [[Slovenski etimološki slovar]]|year= 1997|publisher= Mladinska knjiga|location= Ljubljana|isbn= 86-11-14772-3|cobiss= 65179648}}
* {{navedi revijo |last=Spudis |first=Paul D. Cook, A.; Robinson, M.; Bussey, B.; Fessler, B. |title=Topography of the South Polar Region from Clementine Stereo Imaging |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1998nvmi.conf...69S|journal=Workshop on New Views of the Moon: Integrated Remotely Sensed, Geophysical, and Sample Datasets |year=1998 |page=69 |accessdate=2010-03-29}}
* {{navedi revijo |last=Spudis |first=Paul D. Reisse, Robert A.; Gillis, Jeffrey J. |year=1994|title=Ancient Multiring Basins on the Moon Revealed by Clementine Laser Altimetry |journal=[[Science]] |volume=266 |issue=5192 |pages=1848–1851 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1994Sci...266.1848S}}
* {{navedi revijo|last=Sridharan |first=R. Ahmed, S. M.; Dasa, Tirtha Pratim; Sreelathaa, P.; Pradeepkumara, P.; Naika, Neha; Supriya, Gogulapati |year=2010 |title=‘Direct’ evidence for water (H2O) in the sunlit lunar ambience from CHACE on MIP of Chandrayaan I |journal=Planetary and Space Science |doi=10.1016/j.pss.2010.02.013}}
* {{navedi revijo |last=Stern |first=S. A. |title=The Lunar atmosphere: History, status, current problems, and context |journal=Rev. Geophys. |volume=37 |year=1999 |pages=453–491 |doi=10.1029/1999RG900005}}
* {{navedi revijo |last=Stevenson |first=D. J. |title=Origin of the moon–The collision hypothesis |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |year=1987 |volume=15 |pages=271–315 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1987AREPS..15..271S |doi=10.1146/annurev.ea.15.050187.001415}}
* {{navedi knjigo |last=Stroud |first=Rick |title=The Book of the Moon |url=https://archive.org/details/bookofmoon0000stro |publisher=Walken and Company |year=2009|pages=[https://archive.org/details/bookofmoon0000stro/page/24 24]–27|isbn=0802717349}}
* {{navedi knjigo|editor-last=Tavzes |editor-first=Miloš |title=Veliki slovar tujk |publisher=[[Cankarjeva založba]] |location=Ljubljana |year=2002 |isbn=961-231-271-0 |cobiss=121003520}}
* {{navedi revijo |last=Tonks |first=W. Brian Melosh, H. Jay |year=1993 |title=Magma ocean formation due to giant impacts |journal=Journal of Geophysical Research |volume=98 |issue=E3 |pages=5319-5333 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1993JGR....98.5319T |doi=10.1029/92JE02726}}
* {{navedi revijo |last=Touma |first=Jihad Wisdom, Jack |year=1994 |title=Evolution of the Earth-Moon system |journal=The Astronomical Journal |volume=108 |issue=5 |pages=1943–1961 |doi=10.1086/117209}}
* {{navedi knjigo |last=Varricchio |first=L. |title=Inconstant Moon |publisher=Xlibris Books |year=2006 |isbn=1-59926-393-9}}
* {{navedi revijo |last=Vasavada |first=A.R. |author2=Paige, D.A. |author3=Wood, S.E. |journal=Icarus |title=Near-Surface Temperatures on Mercury and the Moon and the Stability of Polar Ice Deposits |volume=141 |pages=179 |year=1999 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1999Icar..141..179V}}
* {{navedi revijo |last=Ward |first=William R. |title=Past Orientation of the Lunar Spin Axis |journal=[[Science]] |date=1975-08-01 |volume=189 |issue=4200 |pages=377–379 |doi=10.1126/science.189.4200.377 |pmid=17840827}}
* {{navedi revijo |last=Warren |first=P. H. |year=1985 |title=The magma ocean concept and lunar evolution |journal=Annual review of earth and planetary sciences. |volume=13 |pages=201-240 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1985AREPS..13..201W |doi=10.1146/annurev.ea.13.050185.001221}}
* {{navedi revijo |last=Wieczorek |first=Mark A. ''idr.'' |title=The constitution and structure of the lunar interior |journal=Reviews in Mineralogy and Geochemistry |volume=60 |pages=221–364 |year=2006 |doi=10.2138/rmg.2006.60.3}}
* {{navedi revijo |last=Wieczorek |first=Mark A. Phillips, Rogers |year=2000 |title=The Procellarum KREEP Terrane: Implications for mare volcanism and lunar evolution (Procellarum KREEP Terrane: Implikacije za vulkanizem morij in lunarne evolucije) |journal=J. Geophys. Res. |volume=105 |pages=20,417-420,430}}
* {{navedi knjigo |last=Wilhelms |first=Don E. |year=1987 |title=Geologic History of the Moon |publisher=U.S. Geological Survey |chapter-url=http://ser.sese.asu.edu/GHM/ghm_07txt.pdf |chapter=Relative Ages}}
* {{navedi revijo |last=Williams |first=J. G. Turyshev, S. G.; Boggs, D. H.; Ratcliff, J. T. |title=Lunar laser ranging science: Gravitational physics and lunar interior and geodesy |journal=Advances in Space Research |year=2006 |volume=37 |issue=1 |pages=6771 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1987AREPS..15..271S |doi = 10.1016/j.asr.2005.05.013}}
* {{navedi knjigo |last=Wlasuk |first=Peter |title=Observing the Moon |publisher=Springer |year=2000 |pages=19 |url=http://books.google.com/books?id=TWtLIOlPwS4C&pg=PT30&lpg=PT30&dq=thought+to+be+seas+mare+seas+lunar&source=bl&ots=89kfwKpTKW&sig=Wq0_2O0jGBHGWoH-06Ba1Vv1Smo&hl=en&ei=XxyuS4LUDoP-8AaPwqC9DA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CA0Q6AEwAzge#v=onepage&q=thought%20to%20be%20seas%20mare%20seas%20lunar&f=false}}

== Glej tudi ==
{{portal|Astronomija}}
* [[Luna (mitologija)]]
* [[simbolika polmeseca]]

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Moon|Luna}}

{{Luna}}
{{Zemlja}}
{{Navigacija Osončje}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naravni sateliti]]
[[Kategorija:Luna|*]]
[[Kategorija:Astronomska telesa, znana od nekdaj]]
Predloge, uporabljene na tej strani:
Predloga:- (uredi)
Predloga:Basepage subpage (uredi)
Predloga:Brez preloma (uredi)
Predloga:Category handler (uredi)
Predloga:Drugapomena (uredi)
Predloga:E (uredi)
Predloga:Evalns (uredi)
Predloga:First word (uredi)
Predloga:Fix (uredi)
Predloga:Fix/category (uredi)
Predloga:Glavni (uredi)
Predloga:Glej tudi (uredi)
Predloga:Icon (uredi)
Predloga:If pagename (uredi)
Predloga:Ifeq (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Planet (uredi)
Predloga:Jezik-el2 (uredi)
Predloga:Jezik-grc (uredi)
Predloga:Jezik-la (uredi)
Predloga:Longitem (uredi)
Predloga:Luna (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Meseci v rodilniku (uredi)
Predloga:Mp (uredi)
Predloga:Mpl (uredi)
Predloga:Mpl- (uredi)
Predloga:Mrtva povezava (uredi)
Predloga:Namespace detect (uredi)
Predloga:Navbox (uredi)
Predloga:Navedi enciklopedijo (uredi)
Predloga:Navedi knjigo (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi novice (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi revijo (uredi)
Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navigacija Osončje (uredi)
Predloga:Navigacijski zemljevid Osončja (uredi)
Predloga:Navpolje (uredi)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Nowrap (uredi)
Predloga:Opombe (uredi)
Predloga:Osnovnastran podstran (uredi)
Predloga:P1 (uredi)
Predloga:Plainlist/styles.css (uredi)
Predloga:Portal (uredi)
Predloga:Prva beseda (uredi)
Predloga:Razpov (uredi)
Predloga:Reflist (uredi)
Predloga:Sec link/normal link (uredi)
Predloga:Sec link/text (uredi)
Predloga:Sec link auto (uredi)
Predloga:Side box (uredi)
Predloga:Sister (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Slepa povezava (uredi)
Predloga:Solar System navmap (uredi)
Predloga:Sorodni (uredi)
Predloga:Stranski okvirček (uredi)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:Unicode (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij/blacklist (uredi)
Predloga:Upravitelj kategorij/numbered (uredi)
Predloga:Val (uredi)
Predloga:Valid (uredi)
Predloga:Več slik (uredi)
Predloga:Več slik/styles.css (uredi)
Predloga:Wikislovar (uredi)
Predloga:X10^ (uredi)
Predloga:Zbirka (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Zemlja (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Modul:Citation/CS1/COinS (uredi)
Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi)
Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi)
Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi)
Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi)
Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi)
Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi)
Modul:Convert (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Convert/data (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Convert/text (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:Exponential search (uredi)
Modul:Format link (uredi)
Modul:Gapnum (uredi)
Modul:Hatnote (uredi)
Modul:Hatnote/styles.css (uredi)
Modul:Hatnote list (uredi)
Modul:Icon (uredi)
Modul:Icon/data (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:InfopoljeSlika (uredi)
Modul:Labelled list hatnote (uredi)
Modul:Lang (uredi)
Modul:Lang/ISO 639 synonyms (uredi)
Modul:Lang/configuration (uredi)
Modul:Lang/data (uredi)
Modul:Language/data/iana languages (uredi)
Modul:Language/data/iana regions (uredi)
Modul:Language/data/iana scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana suppressed scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana variants (uredi)
Modul:Multiple image (uredi)
Modul:Namespace detect (uredi)
Modul:Namespace detect/config (uredi)
Modul:Namespace detect/data (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbar/styles.css (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:Niz (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Portal (uredi)
Modul:Portal/images/a (uredi)
Modul:Portal/styles.css (uredi)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Side box (uredi)
Modul:Side box/styles.css (uredi)
Modul:TableTools (uredi)
Modul:Unicode data (uredi)
Modul:Unicode data/scripts (uredi)
Modul:Unsubst (uredi)
Modul:Val (uredi)
Modul:Yesno (uredi)
Vrnitev na Luna.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Luna«