Pojdi na vsebino

Ogled vira James Prescott Joule

← James Prescott Joule

Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjih razlogov:

Urejanje z vašim uporabniškim imenom oziroma IP-naslovom je onemogočeno.
Blokiral vas je ‪MZaplotnik‬. Utemeljitev (glej pravila blokiranja):

Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/HOY, napadi z open proxyja

Vaš IP-naslov je 206.189.44.186.

Preprečeno vam je le urejanje strani, še vedno pa jih lahko berete. Če ste želeli stran le prebrati in ste naleteli na to sporočilo, ste verjetno sledili rdeči povezavi. Te povezave vodijo na še neobstoječe strani, na mestu katerih se prikaže urejevalni zaslon. Težav ne boste imeli, če boste sledili le modrim povezavam.

Če vas zanima, kdaj blokiranje poteče, poiščite svoje uporabniško ime ali IP-naslov na spisku blokiranj.

Če je kot razlog za blokiranje navedeno »uporabniško ime«, »username« ali kaj podobnega, ste bili vi ali kdo, s katerim si delite IP-naslov, blokirani zaradi neprimernega ali sumljivega uporabniškega imena. Za več informacij si preberite pravila glede uporabniških imen. Če ste mnenja, da ime ni neprimerno ali če ga niste registrirali vi, se po spodaj opisanem postopku obrnite na administratorja, ki vas je blokiral.

Nedolžni?

Urejanje Wikipedije smo včasih prisiljeni preprečiti IP-razponom ali skupnim posredniškim strežnikom. S tem urejanje žal onemogočimo tudi nedolžnim. Tedaj bi to moralo biti pojasnjeno zgoraj.

Včasih, navadno za 24 ur, blokiramo tudi posamezne dinamične IP-naslove. Občasno s tem preprečimo urejanje ljudem, ki imajo z blokiranim uporabnikom skupen dinamični IP-naslov.

Opravičujemo se za kakršne koli nevšečnosti, ki bi jih to lahko povzročilo. Če na tovrstno težavo naletite pogosto in bi nam jo radi pomagali odpraviti, navežite stik s katerim izmed administratorjev ter z vašim ponudnikom internetnih storitev (ISP). Administratorji lahko ugotovijo čas, datum in IP-naslov, katerega uporabnik se je neprimerno vedel, ter vam opišejo vzrok težave. Te podatke lahko potem sporočite svojemu ISP s pojasnilom, da zaradi neprimernega vedenja druge pri njih registrirane stranke ne morete urejati Wikipedije in ga prosite za pomoč.

Kaj storiti

Vaš IP-naslov je 206.189.44.186. Prosimo, da ga skupaj z uporabniškim imenom, če ga imate, navedete pri vseh morebitnih poizvedovanjih.

O tem se lahko po e-pošti pogovorite s sodelavcem ‪MZaplotnik‬ ali katerim drugim administratorjem. Če boste zahtevali odblokiranje, pri tem navedite »Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/HOY, napadi z open proxyja«, saj vam administrator brez tega podatka ne bo mogel pomagati. Če je le mogoče, navedite tudi svoj IP-naslov (206.189.44.186), saj bo morda potreboval tudi tega.

Vedite, da lahko pripomoček »Pošlji uporabniku e-pismo« uporabljate le, če ste se v Wikipediji registrirali in ste v uporabniških nastavitvah navedli veljaven e-poštni naslov.

Če želite izvoziti izvorno besedilo članka, uporabite orodje izvoz strani ali izvorno besedilo.

Urejanje z vašim uporabniškim imenom oziroma IP-naslovom je onemogočeno.
Blokiral vas je ‪MZaplotnik‬. Utemeljitev (glej pravila blokiranja):

Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/HOY, napadi z open proxyja

Vaš IP-naslov je 206.189.44.186.

Preprečeno vam je le urejanje strani, še vedno pa jih lahko berete. Če ste želeli stran le prebrati in ste naleteli na to sporočilo, ste verjetno sledili rdeči povezavi. Te povezave vodijo na še neobstoječe strani, na mestu katerih se prikaže urejevalni zaslon. Težav ne boste imeli, če boste sledili le modrim povezavam.

Če vas zanima, kdaj blokiranje poteče, poiščite svoje uporabniško ime ali IP-naslov na spisku blokiranj.

Če je kot razlog za blokiranje navedeno »uporabniško ime«, »username« ali kaj podobnega, ste bili vi ali kdo, s katerim si delite IP-naslov, blokirani zaradi neprimernega ali sumljivega uporabniškega imena. Za več informacij si preberite pravila glede uporabniških imen. Če ste mnenja, da ime ni neprimerno ali če ga niste registrirali vi, se po spodaj opisanem postopku obrnite na administratorja, ki vas je blokiral.

Nedolžni?

Urejanje Wikipedije smo včasih prisiljeni preprečiti IP-razponom ali skupnim posredniškim strežnikom. S tem urejanje žal onemogočimo tudi nedolžnim. Tedaj bi to moralo biti pojasnjeno zgoraj.

Včasih, navadno za 24 ur, blokiramo tudi posamezne dinamične IP-naslove. Občasno s tem preprečimo urejanje ljudem, ki imajo z blokiranim uporabnikom skupen dinamični IP-naslov.

Opravičujemo se za kakršne koli nevšečnosti, ki bi jih to lahko povzročilo. Če na tovrstno težavo naletite pogosto in bi nam jo radi pomagali odpraviti, navežite stik s katerim izmed administratorjev ter z vašim ponudnikom internetnih storitev (ISP). Administratorji lahko ugotovijo čas, datum in IP-naslov, katerega uporabnik se je neprimerno vedel, ter vam opišejo vzrok težave. Te podatke lahko potem sporočite svojemu ISP s pojasnilom, da zaradi neprimernega vedenja druge pri njih registrirane stranke ne morete urejati Wikipedije in ga prosite za pomoč.

Kaj storiti

Vaš IP-naslov je 206.189.44.186. Prosimo, da ga skupaj z uporabniškim imenom, če ga imate, navedete pri vseh morebitnih poizvedovanjih.

O tem se lahko po e-pošti pogovorite s sodelavcem ‪MZaplotnik‬ ali katerim drugim administratorjem. Če boste zahtevali odblokiranje, pri tem navedite »Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/HOY, napadi z open proxyja«, saj vam administrator brez tega podatka ne bo mogel pomagati. Če je le mogoče, navedite tudi svoj IP-naslov (206.189.44.186), saj bo morda potreboval tudi tega.

Vedite, da lahko pripomoček »Pošlji uporabniku e-pismo« uporabljate le, če ste se v Wikipediji registrirali in ste v uporabniških nastavitvah navedli veljaven e-poštni naslov.

Če želite izvoziti izvorno besedilo članka, uporabite orodje izvoz strani ali izvorno besedilo.

Vaš IP-naslov je v razponu, ki je blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia.
Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca ‪EPIC‬. Navedeni razlog: Open proxy/Webhost: See the help page if you are affected.
- Začetek blokiranja: 09:48, 2. julij 2024
- Pretek blokiranja: 09:48, 2. julij 2025
Vaš trenutni IP-naslov je 206.189.44.186. Blokirani razpon je 206.189.32.0/20.
Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku Brez odprtih posredniških strežnikov.
V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju. Lahko tudi pošljete e-pošto v čakalno vrsto upravnikov VRT na stewards@wikimedia.org, vključno z vsemi zgornjimi podatki.

Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate.

{{Infobox scientist
| name             = James Prescott Joule
| honorific_suffix = {{post-nominals|country=GBR|size=100|FRS|FRSE}}
| image            = Joule James sitting.jpg
| image_size       = 200px
| caption          = 
| birth_date       = <!-- wd -->
| birth_place      =  <!-- wd -->
| death_date       =  <!-- wd -->
| death_place      =  <!-- wd -->
| residence        = 
| citizenship      = British
| alma_mater       = 
| known_for        = nestrinjaje z [[teorija kalorika|teorijo kalorike]]<br>[[prvi zakon termodinamike]]<br>[[mehanski ekvivalent toplote]]<br>[[magnetostrikcija]]<br>[[Braytonova krožna sprememba|Joulova krožna sprememba]]<br>[[Gough–Joule efekt|Joulov efekt]]<br>[[Joule expansion]]<br>[[Joule heating|Joule's first law]]<br>[[Joule–Thomson_effect#Joule.27s_second_law|Joule's second law]]<br>[[Joule–Thomson effect]]
| influences       = [[John Dalton]]<br />[[John Davies]]
| field            = [[fizika]]
| work_institution = 
| prizes           = [[Kraljeva medalja]] {{small|(1852)}}<br>[[Copleyjeva medalja]] {{small|(1870)}}<br>[[Albertova medalja]] {{small|(1880)}}
| spouse           = {{marriage |Amelia Grimes|1847|1854|end=d.}}
| children         = Benjamin Arthur<br />Alice Amelia<br />Henry
}}

'''James Prescott Joule''' [džéjms préskot džúl], [[Angleži|angleški]] [[fizik]], matematik in [[Pivovarstvo|pivovar]], * [[24. december]] [[1818]], [[Salford]] pri [[Manchester, Anglija|Manchestru]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Lancashire]], [[Anglija]], † [[11. oktober]] [[1889]], [[Sale]] pri [[London]]u.

Joule je proučeval naravo toplote in odkril njeno povezavo z  [[Delo (fizika)|delom]] (glej energija), kar je vodilo do teorije [[Ohranitev energije|zakona o ohranitvi energije]], kar je privedlo do razvoja [[Prvi zakon termodinamike|prvega zakona termodinamike]]. Po njem je poimenovana [[izpeljana enota SI]] za energijo, [[džul]].

Z [[William Thomson|lordom Kelvinom]] je sodeloval pri razvoju [[Absolutna temperaturna lestvica|absolutne termodinamične temperaturne lestvice]], ki so jo poimenovali [[Kelvin|Kelvinova]] lestvica. Joule je prav tako opazoval [[Magnetostrikcija|magnetostrikcijo]] in našel povezavo med [[Električni tok|električnim tokom]] skozi [[Upor (elektrotehnika)|upor]] in [[Razpršitev|razpršeno]] toploto, zdaj znano kot [[prvi Joulov zakon]] (prvi zakon termodinamike). Njegovi poskusi o energetskih transformacijah so bili prvič objavljeni leta 1843.

== Zgodnja leta ==
James Joule se je rodil leta 1818 očetu Benjaminu Joulu (1784–1858), bogatemu [[Pivovarstvo|pivovarju]], in njegove žene Alice Prescott, na New Bailey Street v [[Mesto Salford|Salfordu]].{{Sfn|Biographical Index|2006|p=}} Joula je kot mladeniča poučeval slavni znanstvenik [[John Dalton]], nanj pa so močno vplivali kemik [[William Henry (kemik)|William Henry]] in [[Manchester|manchestrska]] inženirja [[Peter Ewart]] in [[Eaton Hodgkinson]]. Skupaj z bratom se je tako navdušil nad [[elektrika|elektriko]], da sta drug drugemu in družinskim služabnikom dajala elektrošoke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aps.org/publications/apsnews/200912/physicshistory.cfm|title=This Month Physics History: December 1840: Joule's abstract on converting mechanical power into heat}}</ref>

Pozneje se je Joule ukvarjal v glavnem s pivovarno, z [[znanost]]jo pa kot samouk. Pri raziskovanju energije je poskušal izdelati [[električni motor]], ki bi zamenjal [[parni stroj|parne stroje]].

Kot odrasel je Joule vodil pivovarno. Znanost je bila le resen hobi. Nekje okoli leta 1840 je začel raziskovati izvedljivost zamenjave pivovarskih [[Parni stroj|parnih strojev]] z novo izumljenim [[Elektromotor|električnim motorjem]]. Njegovi prvi znanstveni članki na to temo so bili objavljeni v ''Annals of Electricity'' [[William Sturgeon|Williama Sturgeona]]. Postal je član [[London Electrical Society]].

Deloma motiviran kot poslovnež, deloma pa kot znanstvenik, se je odločil ugotoviti, katera gonilna sila je učinkovitejša. Leta 1841 je odkril [[prvi Joulov zakon]] - ''toplota, ki se razvije pri delovanju katerega koli [[Voltova celica|voltaičnega toka]], je sorazmerna s kvadratom jakosti tega toka, povečana z uporom [[Kondukcija|kondukcije]]''.{{Sfn|Joule|1841|p=260}} Nato je ugotovil, da je sežiganje [[Funt (mera)|funta]] premoga v parnem stroju bolj ekonomično kot funt dragega [[Cink|cinka]], porabljenega v električni [[Baterija (elektrika)|bateriji]]. Joule je rezultat alternativnih metod zajel v smislu splošnega standarda, zmožnost dviga mase, ki tehta en funt, na višino enega čevlja, ''čevelj-funt''.

Vendar pa se je Jouleovo zanimanje preusmerilo od ozkega finančnega vprašanja k vprašanju, koliko dela je mogoče pridobiti iz danega vira, kar ga je privedlo do razmišljanja o konvertibilnosti energije. Leta 1843 je objavil rezultate poskusov, ki so pokazali, da je bil učinek segrevanja, posledica generiranja toplote v [[Električni prevodnik|prevodniku]] in ne njenega prenosa iz drugega dela opreme. To je bil neposreden izziv [[Teorija kalorike|teoriji kalorike]], ki je trdila, da toplote ni mogoče niti ustvariti niti uničiti. Teorija kalorike je prevladovala v razmišljanju v znanosti o toploti, odkar jo je predstavil [[Antoine Lavoisier]] leta 1783. Lavoisierjev prestiž in praktični uspeh teorije [[Toplotni stroj|toplotnega stroja]] [[Nicolas Léonard Sadi Carnot|Sadija Carnota]] sta od leta 1824 zagotovili, da je imel mladi Joule, ki je delal zunaj akademskega sveta in inženirskega poklica, težko pot. Zagovorniki teorije so opozarjali na simetrijo [[Termoelektrični pojav|Peltier-Seebeckovega učinka]] in trdili, da sta toplota in tok konvertibilna v vsaj približno [[Reverzibilna sprememba|reverzibilnem procesu]].

== Mehanski ekvivalent toplote ==
Nadaljnji poskusi in meritve z njegovim električnim motorjem so Joula pripeljali do ocene ''[[Mehanski ekvivalent toplote|mehanskega ekvivalenta toplote]]'' 4,1868 [[Džul|džulov]] na [[Kalorija|kalorijo]] dela, da se temperatura enega grama vode dvigne za en Kelvin.{{Efn|Joulova enota 1&nbsp;ft&nbsp;lbf/Btu ustreza 5,3803×10−3 J/cal. Zatorej je bil Joulova ocena 4,15 J/cal, glede na vrednost sprejeto na začetku 20.-tega stoletja 4,1860 J/cal{{sfn|Zemansky|1968|p=86}}}} Svoje rezultate je objavil avgusta 1843 na sestanku kemijske sekcije [[Britansko združenje za napredek znanosti|British Association for the Advancement of Science]] v [[Cork|Corku]].{{Sfn|Joule|1843|pp=263, 347 & 435}}

Joule je bil neustrašen in je začel iskati čisti mehanski prikaz pretvorbe dela v toploto. S potiskanjem vode skozi perforiran valj je lahko izmeril rahlo [[Viskoznost|viskozno]] segrevanje tekočine. Dobil je mehanski ekvivalent 770 čevelj-funtov na Britansko toplotno enoto (4.140 J/Cal). Dejstvo, da so se vrednosti, dobljene z električnimi in povsem mehanskimi sredstvi, ujemale vsaj na en [[red velikosti]], je bilo za Joula prepričljiv dokaz o resničnosti pretvorljivosti dela v toploto.
{{Citatni blok|Wherever mechanical force is expended, an exact equivalent of heat is always obtained.|J.P. Joule, August, 1843}}

Joule poskusil še tretji način. Proizvedeno toploto je izmeril glede na delo, opravljeno pri stiskanju plina. Dobil je mehanski ekvivalent 798 čevelj-funtov na Britansko toplotno enoto (4.290 J/Cal). V mnogih pogledih je bil ta poskus najlažja tarča Joulovih kritikov, vendar se je Joule tem pričakovanim kritikam izognil s premetenim eksperimentiranjem. Joule je 20. junija 1844 prebral svoj prispevek [[Kraljeva družba|Kraljevi družbi]],{{Sfn|Joule|1844|pp=}} vendar je Kraljeva družba zavrnila objavo njegovega dela. Zato se je moral zadovoljiti z objavo v reviji ''[[Filozofska revija|Philosophical Magazine]]'' leta 1845.{{Sfn|Joule|1845|pp=369–383}}

Junija 1845 je Joule prebral svoj prispevek ''On the Mechanical Equivalent of Heat (O mehanskem ekvivalentu toplote)'' na srečanju združenja British Association v [[Cambridge|Cambridgeu]].{{Sfn|Joule|1845b|p=31}} V tem delu je poročal o svojem najbolj znanem eksperimentu, ki je vključeval uporabo padajoče uteži, pri kateri gravitacija opravlja mehansko delo za vrtenje [[Lopatno kolo|lopatnega kolesa]] v izoliranem sodu z vodo, kar je povzročilo povečanje temperatur. Sedaj je ocenil mehanski ekvivalent 819 čevelj-funtov na Britansko toplotno enoto (4.404 J/Cal). Za ''Philosophical Magazine'' je napisal pismo, ki so ga objavili septembra 1845, v katerem je opisal svoj poskus.{{Sfn|Joule|1845c|pp=205–207}}
[[Slika:Joule's_heat_apparatus.JPG|desno|sličica|Joulov toplotni aparat, 1845]]
Leta 1850 je Joule objavil natančnejšo meritev 772,692 čevelj-funtov na Britansko toplotno enoto (4.150 J/Cal), ki je bližje ocenam dvajsetega stoletja.{{Sfn|Joule|1850|pp=61–82}}

== Odziv in pomembnost ==
[[Slika:Joule's_Apparatus_(Harper's_Scan).png|sličica|Joulov aparat za merjenje mehanskega ekvivalenta toplote]]
Velik del začetnega odpora do Joulovega dela je izhajal iz odvisnosti od izjemno [[Točnost in natančnost|natančnih]] [[meritev]]. Trdil je, da lahko natančno meri temperature znotraj {{Ulomek|200}} stopinje Fahrenheita (3&nbsp;mK). Takšna natančnost je bila neobičajna v sodobni eksperimentalni fiziki, vendar so njegovi dvomljivci verjetno zanemarili njegove izkušnje v umetnosti pivovarstva in njegov dostop do praktičnih tehnologij.{{Sfn|Sibum|1995}} S svojo spretnostjo ga je podpiral tudi izdelovalec znanstvenih instrumentov [[John Benjamin Dancer]]. Joulovi poskusi so dopolnjevali teoretično delo [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Rudolfa Clausiusa]], ki ga nekateri štejejo za izumitelja koncepta energije.

Joule je predlagal kinetično teorijo toplote (verjel je, da gre za obliko vrtilne in ne translacijske [[Kinetična energija|kinetične energije]]), kar je zahtevalo konceptualni preskok: če je bila toplota oblika molekularnega gibanja, zakaj gibanje molekul postopoma ne zamre? Za Joulove ideje je bilo treba verjeti, da so trki molekul popolnoma elastični. Pomembno je, da sam obstoj [[Atom|atomov]] in [[Molekula|molekul]] ni bil splošno sprejet še naslednjih 50 let.

Čeprav je danes morda težko razumeti privlačnost [[teorija kalorike|teorije kalorike]], se je takrat zdelo, da ima nekaj očitnih prednosti. [[Nicolas Léonard Sadi Carnot|Carnotova]] uspešna teorija o toplotnih strojih je prav tako temeljila na predpostavki teorije kalorike in šele pozneje je [[William Thomson|Lord Kelvin]] dokazal, da je Carnotova matematika veljavna tudi brez predpostavke kalorične tekočine.

V Nemčiji je [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Hermann Helmholtz]] slišal za Joulovo delo in delo [[Julius Robert von Mayer|Juliusa Roberta von Mayerja]] iz leta 1842. Čeprav je bilo njuno delo zapostavljeno, je Helmholtzova dokončna izjava o [[Ohranitev energije|ohranjanju energije]] iz leta 1847 pripisala zasluge obema.

V istem letu so se ene izmed Joulovih predstavitev v the British Association v [[Oxford|Oxfordu]] udeležili [[George Gabriel Stokes]], [[Michael Faraday]] in  [[William Thomson]], ki je pozneje postal lord Kelvin, in ki so ga pravkar imenovali za profesorja [[Naravna filozofija|naravne filozofije]] na [[University of Glasgow|univerzi v Glasgowu]]. 

Nepričakovano sta se Thomson in Joule pozneje istega leta srečala v [[Chamonix|Chamonixu]]. Joule se je 18. avgusta poročil z Amelio Grimes in par je odšel na medene tedne. Kljub temu sta se Joule in Thomson nekaj dni pozneje dogovorila za poskus merjenja temperaturne razlike med vrhom in dnom slapa [[Cascade de Sallanches]].

Čeprav je Thomson menil, da Joulovi rezultati zahtevajo teoretično razlago, se je umaknil v odločno obrambo Carnot-Clapeyronove šole. V svojem poročilu o [[Absolutna temperatura|absolutni temperaturi]] iz leta 1848 je Thomson zapisal, da je "pretvorba toplote v mehanski učinek verjetno nemogoča, vsekakor neodkrita"{{Sfn|Thomson|1848|pp=}} – toda opomba nakazuje njegove prve dvome o teoriji kalorike, ki se nanaša na Joulova "zelo izjemna odkritja". Presenetljivo je, da Thomson Joulu ni poslal izvoda svojega prispevka, ko pa ga je Joule končno prebral, je 6. oktobra pisal Thomsonu in trdil, da so njegove študije pokazale pretvorbo toplote v delo, in da načrtuje nadaljnje poskuse. Thomson je odgovoril 27. oktobra in razkril, da načrtuje lastne poskuse in upa na uskladitev njunih pogledov. Čeprav Thomson ni izvedel novih poskusov, je v naslednjih dveh letih postajal vse bolj nezadovoljen s Carnotovo teorijo in bil prepričan v Joulovo. V svojem dokumentu iz leta 1851 Thomson ni bil pripravljen iti dlje od kompromisa in je izjavil, da "celotna teorija gibalne moči toplote temelji na dveh trditvah, za katere so zaslužni Joule, Carnot in Clausius".

Takoj ko je Joule prebral članek, je pisal Thomsonu. Tako se je začelo plodno, čeprav večinoma pisno sodelovanje med obema možema. Joule je izvajal poskuse, Thomson pa je analiziral rezultate in predlagal nadaljnje poskuse. Sodelovanje je trajalo od leta 1852 do 1856, njuna odkritja, vključno z [[Joule-Thompsonov pojav|Joule–Thomsonovim pojavom]], in objavljeni rezultati so veliko prispevali k splošnemu sprejemanju Joulovega dela in [[Kinetična teorija plinov|kinetične teorije]].

== Kinetična teorija ==
[[Slika:Joule_James_Jeens_engraving.jpg|desno|sličica|James Prescott Joule]]
Kinetika je veda o gibanju. Joule je bil Daltonov učenec in ni presenetljivo, da je trdno verjel v [[Atomska teorija|atomsko teorijo]], čeprav je bilo veliko znanstvenikov njegovega časa še vedno skeptičnih. Bil je tudi eden redkih ljudi, ki so bili dovzetni za zapostavljeno delo [[John Herapath|Johna Herapatha]] o [[Kinetična teorija plinov|kinetični teoriji plinov]]. Nadalje je nanj močno vplival članek [[Peter Ewart|Petra Ewarta]] iz leta 1813 ''On the measure of moving force''.

Joule je zaznal povezavo med svojimi odkritji in kinetično teorijo toplote. Njegovi laboratorijski zvezki razkrivajo, da je verjel, da je toplota oblika rotacijskega in ne translacijskega gibanja.

Joule je leta 1869 v pismu  [[Manchester Literary and Philosophical Society|Manchestrskega literarnega in filozofskega društva]] razložil pojav [[Zeleni blisk|zelenega bliska]] ob sončnem zahodu; pravzaprav je le zabeležil (s skico) zadnji utrinek kot modrikasto zelen, ne da bi poskušal razložiti vzrok pojava.{{Sfn|Joule|1884|p=[https://archive.org/stream/scientificpapers01joul#page/606/ 606]}}

== Objavljeno delo ==
{{refbegin}}
*{{cite journal|last=Joule|first=J.P.|title=On the Heat evolved by Metallic Conductors of Electricity, and in the Cells of a Battery during Electrolysis|journal=Philosophical Magazine| year=1841|volume=19|issue=124|page=260|doi=10.1080/14786444108650416| url=https://books.google.com/books?id=hJEOAAAAIAAJ&pg=PA260|display-authors=0}}
*{{cite journal|last=Joule|first=J.P.|title=On the Calorific Effects of Magneto-Electricity, and on the Mechanical Value of Heat| journal=Philosophical Magazine|year=1843| volume=23|series=3|issue=154|pages=435–443| url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/20095#page/279/mode/1up| doi=10.1080/14786444308644766|display-authors=0}}
*{{cite journal|last=Joule|first=J.P.|title=On the Changes of Temperature Produced by the Rarefaction and Condensation of Air|journal=[[Proceedings of the Royal Society|Proceedings of the Royal Society of London]]|url=https://books.google.com/books?id=MfYrAQAAMAAJ&pg=PA517|volume=5|pages=517–518|year=1844|doi=10.1098/rspl.1843.0031|display-authors=0|doi-access=free}}
*{{cite journal | last= Joule|first= J.P. | title = On the Changes of Temperature Produced by the Rarefaction and Condensation of Air | journal = Philosophical Magazine |series = 3 | volume = 26| issue = 174 |year = 1845| pages=369–383 |url = https://www.biodiversitylibrary.org/item/20067#page/382/mode/2up | doi=10.1080/14786444508645153|display-authors=0}}
*{{cite journal | last= Joule|first= J.P. |date=1845b|url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/46638#page/429/mode/1up|title=On the Mechanical Equivalent of Heat|journal=Notices and Abstracts of Communications to the British Association for the Advancement of Science|volume= 15 |quote= read before the British Association at Cambridge, June 1845|display-authors=0}}
*{{cite journal|last=Joule|first=J.P.|title=On the Existence of an Equivalent Relation between Heat and the ordinary Forms of Mechanical Power|journal=Philosophical Magazine |date=1845c|volume=27|series=3|issue=179 | pages=205–207|doi=10.1080/14786444508645256 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/19987#page/219/mode/1up|display-authors=0}}
*{{cite journal|last=Joule|first=J.P.|title=On the Mechanical Equivalent of Heat|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London|date=1850|volume=140|pages=61–82|doi=10.1098/rstl.1850.0004|url=https://archive.org/stream/philtrans00608634/00608634#page/n0/mode/2up|display-authors=0|doi-access=free}}
*{{navedi knjigo | last= Joule|first= J. P. | title = The Scientific Papers of James Prescott Joule | publisher = Physical Society
 | location = London | year = 1884 | url = https://archive.org/stream/scientificpapers01joul#page/n3/mode/2up |display-authors=0|ol=239730M}}
{{refend}}
* {{navedi knjigo|title=Joint scientific papers|volume=|publisher=Taylor and Francis|location=London|year=1887|language=en|url=https://gutenberg.beic.it/webclient/DeliveryManager?pid=11939368}}

== Priznanja ==
Joule je umrl doma v [[Prodaja, Greater Manchester|Saleu]]<ref name="GRO" /> in je pokopan na tamkajšnjem pokopališču [[Brooklands, Sale|Brooklands]]. Na njegovem nagrobniku je vpisana številka "772,55", njegova meritev mehanskega ekvivalenta toplote leta 1878, v kateri je ugotovil, da je treba to količino [[Čevelj-funt|čevelj-funtov]] dela porabiti pri morski gladini, da se dvigne temperatura enega [[Funt (mera)|funta]] vode od {{Val|60|u=°F}} do {{Val|61|u=°F}}. Tam je tudi citat iz [[Evangelij po Janezu|Janezovega evangelija]]: "Moram opravljati delo tistega, ki me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko nihče ne more delati."{{bibleref2c|John|9:4|KJV}} The Wetherspoon's pub v [[Prodaja, Greater Manchester|Saleu]], mestu njegove smrti, se po njem imenuje "The JP Joule".

Številna Joulova priznanja in pohvale vključujejo:
* Član [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] (1850)
** [[Kraljeva medalja]] (1852), 'Za njegov članek o mehanskem ekvivalentu toplote, natisnjen v Philosophical Transactions za leto 1850'
** [[Copleyjeva medalja]] (1870), 'Za njegove eksperimentalne raziskave o dinamični teoriji toplote'
* Predsednik [[Manchester Literary and Philosophical Society|Manchestrskega literarnega in filozofskega društva]] (1860)
* Predsednik [[Britansko združenje za napredek znanosti|Britanskega združenja za napredek znanosti]] (1872, 1887)
* Častno članstvo [[Inštitut inženirjev in ladjedelnikov na Škotskem|Inštituta inženirjev in ladjedelcev na Škotskem]] <ref name="iesis.org" /> (1857)
* Častne diplome:
** [[Doktor prava|LL.]] [[doktor pravnih znanosti|D.]] , [[Kolidž svete Trojice, Dublin]] (1857)
** [[Doktor civilnega prava|DCL]], [[Univerza v Oxfordu]] (1860)
** LL. D., [[Univerza v Edinburgu|Univerza v Edinburghu]] (1871)
* Joule je leta 1878 prejel pokojnino v [[Funt šterling|višini]] 200 funtov ''na leto'' za zasluge v znanosti.
* [[Albertova medalja]] [[Royal Society of Arts]] (1880), 'ker je po najnapornejših raziskavah ugotovil pravo razmerje med toploto, elektriko in mehanskim delom, s čimer je inženirju zagotovil zanesljivo vodilo pri uporabi znanosti v industriji'

[[Slika:James_Joule_statue_Manchester_City_Hall_20051020.jpg|desno|sličica|Kip Joula v [[Mestna hiša v Manchestru|mestni hiši v Manchestru]]]]
[[Slika:James_Prescott_Joule_gravestone.JPG|desno|sličica| Joulov nagrobnik na pokopališču [[Brooklands, Sale|Brooklands]], [[Prodaja, Greater Manchester|Sale]]]]

V [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] stoji spomenik Joulu,{{Sfn|Hall|1966|p=62}} čeprav tam ni pokopan, v nasprotju s tem, kar navajajo nekatere biografije. Kip Joula [[Alfred Gilbert|Alfreda Gilberta]] stoji v [[Mestna hiša v Manchestru|mestni hiši v Manchestru]] nasproti Daltonovega kipa.

== Družina ==
Leta 1847 se je Joule poročil z Amelio Grimes. Odovel je leta 1854, 7 let po poroki.{{Sfn|Biographical Index|2006|p=}} Skupaj sta imela tri otroke: sina Benjamina Arthurja Joula (1850–1922), hčerko Alice Amelio (1852–1899) in drugega sina Joeja (rojen 1854, umrl star tri tedne).{{Sfn|Cardwell|1991|p=322}}

== Glej tudi ==
* [[Latentna toplota]]
* [[Senzibilna toplota]]
* [[Notranja energija]]

== Reference ==
=== Opombe ===
{{notelist}}

=== Sklici ===
{{reflist|refs=
<ref name="iesis.org">{{navedi splet |title=Honorary Members and Fellows |last=Cameron |first=Stuart D |work=Institution of Engineers and Shipbuilders in Scotland |date=n.d. |access-date=17 September 2019 |url= http://www.iesis.org/honorary-fellows.html }}</ref>
<ref name="GRO">GRO Register of Deaths: DEC 1889 8a 121 ALTRINCHAM – James Prescott Joule</ref>
}}

=== Viri ===
{{refbegin}}
* {{navedi knjigo|title=Fiziki, 2. del|last=Strnad|first=Janez|author-link1=Janez Strnad|publisher=, Modrijan|location=Ljubljana |year=1998|pages=57-64|cobiss=53716736}}
*{{cite journal|last1=Allen|first1=H. S.|s2cid=4182911|title=James Prescott Joule and the Unit of Energy|journal=Nature|volume=152|issue=3856|year=1943|pages=354|issn=0028-0836|doi=10.1038/152354a0|bibcode=1943Natur.152..354A|doi-access=free}}
*{{navedi knjigo|title=Biographical Index of Former Fellows of the Royal Society of Edinburgh 1783–2002|date=July 2006|publisher=The Royal Society of Edinburgh|isbn=0-902-198-84-X|url=https://www.royalsoced.org.uk/cms/files/fellows/biographical_index/fells_indexp1.pdf|ref={{sfnref|Biographical Index|2006}}|access-date=2022-07-09|archive-date=2013-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130124115814/http://www.royalsoced.org.uk/cms/files/fellows/biographical_index/fells_indexp1.pdf|url-status=dead}}
*{{navedi knjigo|first=Donald S. L.|last=Cardwell|title=James Joule: A Biography|url=https://books.google.com/books?id=ZWLQAAAAIAAJ&pg=PA322|year=1991|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-3479-4}}
*{{navedi knjigo|last=Hall|first=Alfred Rupert|author-link=Alfred Rupert Hall|title=The Abbey Scientists|url=https://books.google.com/books?id=N9wNAQAAIAAJ|year=1966|publisher=R. & R. Nicholson}}
*{{navedi knjigo|title=A new English dictionary on historical principles; founded mainly on the materials collected by the Philological society|last=Murray|first=James Augustus Henry|date=1901|location=Oxford|publisher=Clarendon|url=https://archive.org/stream/newenglishdict05murrmiss#page/606/mode/2up}}
*{{cite journal | last = Sibum | first = H. O. | title = Reworking the mechanical value of heat: instruments of precision and gestures of accuracy in early Victorian England | url = https://archive.org/details/sim_studies-in-history-and-philosophy-of-science_1995-03_26_1/page/73 | year = 1995 | journal = Studies in History and Philosophy of Science | volume = 26 | issue = 1 | pages = 73–106 | doi = 10.1016/0039-3681(94)00036-9 | bibcode = 1995SHPSA..26...73S  }}
*{{cite journal | last= Thomson|first =William | title = On an Absolute Thermometric Scale founded on Carnot's Theory of the Motive Power of Heat, and calculated from Regnault's Observations | journal = Philosophical Journal | year = 1848 }}
* {{navedi knjigo | last = Thomson | first = William | title = Mathematical and Physical Papers | url = https://archive.org/details/dli.granth.92752 | year = 1882 | publisher = University Press | location = Cambridge }}
*{{navedi knjigo|title=Heat and thermodynamics: an intermediate textbook|url=https://archive.org/details/heatthermodynami0000zema|url-access=registration|first=Mark W|last=Zemansky|location=New York|publisher=McGraw-Hill|date=1968|oclc=902055813|edition=5.}}
{{refend}}

===Nadaljnje branje===
{{refbegin}}
*{{cite journal | author = Bottomley, J. T. | title = James Prescott Joule | year = 1882 | journal = [[Nature (journal)|Nature]] | volume = 26 | pages = 617–620 |bibcode = 1882Natur..26..617B |doi = 10.1038/026617a0 | issue=678| doi-access = free }}
*{{cite journal | author = Forrester, J. | title = Chemistry and the Conservation of Energy: The Work of James Prescott Joule | year = 1975 | journal = Studies in the History and Philosophy of Science | volume = 6 | pages = 273–313 | doi = 10.1016/0039-3681(75)90025-4 | issue = 4| bibcode = 1975SHPSA...6..273F }}
*Fox, R, "James Prescott Joule, 1818–1889", in {{navedi knjigo | author=North, J. | title=Mid-nineteenth-century scientists | publisher=Elsevier | year=1969 | pages = 72–103| isbn=0-7190-3479-5}}
*{{cite DNB|wstitle=Joule, James Prescott|first=Richard Tetley |last=Glazebrook|volume=30}}
*{{navedi knjigo | author = Reynolds, Osbourne | title = Memoir of James Prescott Joule | year = 1892 | volume = 6 | publisher = Manchester Literary and Philosophical Society | place = Manchester, England | url = https://www.biodiversitylibrary.org/item/109972#page/11/mode/1up | access-date = 2014-03-05}}
*{{navedi knjigo | author = Smith, C. | title = The Science of Energy: A Cultural History of Energy Physics in Victorian Britain | location = London | publisher = Heinemann | year = 1998 | isbn = 0-485-11431-3 }}
*{{cite ODNB|id=15139|title=Joule, James Prescott|first=Crosbie|last=Smith|date =6 January 2011}}
*{{navedi knjigo |author1=Smith, C. |author2=Wise, M.N. | title=Energy and Empire: A Biographical Study of Lord Kelvin | publisher=Cambridge University Press | year=1989 | isbn=0-521-26173-2 |url=https://books.google.com/books?id=2JYWeyAXpHUC&q=joule%201844&pg=PA305 }}
*{{navedi knjigo | author=Steffens, H.J. | title=James Prescott Joule and the Concept of Energy | url=https://archive.org/details/jamesprescottjou0000stef | publisher=Watson | year=1979 | isbn=0-88202-170-2 }}
*{{navedi knjigo | author=Walker, James | title=Physics 4th Edition| publisher=Pearson | year=1950 | isbn= 978-0-321-54163-5 }}
*{{cite journal | title = Obituary : Dr. Joule | journal = Electrical Engineer | year = 1889 | issue = 18 October | pages = [https://archive.org/details/electricalengin01unkngoog/page/n325 311]–312 | location = London | url = https://archive.org/details/electricalengin01unkngoog | quote = James Joule obituary. |  publisher =Biggs & Co }}
{{refend}}

{{Znanstveniki, katerih imena se uporabljajo kot SI enote}}
{{kraljeva medalja}}
{{Copleyjeva medalja}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Joule, James Prescott}}
[[Kategorija:Angleški fiziki]]
[[Kategorija:Angleški akademiki]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Prejemniki Kraljeve medalje]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:James Prescott Joule| ]]

Predloge, uporabljene na tej strani:

Predloga:Abbr (uredi)
Predloga:Barva (uredi)
Predloga:Bibleref2/url (uredi)
Predloga:Bibleref2c (uredi)
Predloga:Both (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Br separated entries (uredi)
Predloga:Citatni blok (uredi)
Predloga:Citatni blok/styles.css (uredi)
Predloga:Cite DNB (uredi)
Predloga:Cite ODNB (uredi)
Predloga:Cite journal (uredi)
Predloga:Cite wikisource/make link (uredi)
Predloga:Comma separated entries (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Predloga:Copleyjeva medalja (uredi)
Predloga:Delink (uredi)
Predloga:Efn (uredi)
Predloga:Formatiranje slike (uredi)
Predloga:Fraction/styles.css (uredi)
Predloga:If both (uredi)
Predloga:If empty (uredi)
Predloga:Ifempty (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:In string (uredi)
Predloga:Infobox scientist (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Znanstvenik (uredi)
Predloga:Kraljeva medalja (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Marriage (uredi)
Predloga:Marriage/styles.css (uredi)
Predloga:Navedi DNB (uredi)
Predloga:Navedi ODNB (uredi)
Predloga:Navedi Wikivir/make link (uredi)
Predloga:Navedi enciklopedijo (uredi)
Predloga:Navedi knjigo (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navedi časopis (uredi)
Predloga:Navpolje (uredi)
Predloga:Ni prevedeno 5 (uredi)
Predloga:Ni prevedeno 5/lang (uredi)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Notelist (uredi)
Predloga:Okr (uredi)
Predloga:Refbegin (uredi)
Predloga:Refbegin/styles.css (uredi)
Predloga:Refend (uredi)
Predloga:Reflist (uredi)
Predloga:Seznam opomb (uredi)
Predloga:Sfn (uredi)
Predloga:SfnRef (uredi)
Predloga:Sfnref (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Small (uredi)
Predloga:Str index/getchar (uredi)
Predloga:Str index any (uredi)
Predloga:Str left (uredi)
Predloga:Str len (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Str rightc (uredi)
Predloga:Str sub long (uredi)
Predloga:Str ≠ len (uredi)
Predloga:Str ≥ len (uredi)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:Trim (uredi)
Predloga:Ulomek (uredi)
Predloga:Val (uredi)
Predloga:Wdib (uredi)
Predloga:Wikidata (uredi)
Predloga:Wikidata/p109 (uredi)
Predloga:Wikidata/p18 (uredi)
Predloga:Wikidata/p19 (uredi)
Predloga:Wikidata/p20 (uredi)
Predloga:Wikidata/p569 (uredi)
Predloga:Wikidata/p570 (uredi)
Predloga:Wikidata datum rojstva (uredi)
Predloga:Wikidata datum smrti (uredi)
Predloga:Wikidata image (uredi)
Predloga:YEAR (uredi)
Predloga:Zakonska zveza (uredi)
Predloga:Zakonska zveza/dok (uredi)
Predloga:Znanstveniki, katerih imena se uporabljajo kot SI enote (uredi)
Predloga:Znanstveniki, po katerih so poimenovane enote SI (uredi)
Predloga:\ (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Modul:Citation/CS1/COinS (uredi)
Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi)
Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi)
Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi)
Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi)
Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi)
Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi)
Modul:Complex date (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Convert (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Convert/data (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Convert/text (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:DateI18n (uredi)
Modul:Dates (uredi)
Modul:Delink (uredi)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:Footnotes (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Footnotes/anchor id list (uredi)
Modul:Footnotes/anchor id list/data (uredi)
Modul:Footnotes/whitelist (uredi)
Modul:Gapnum (uredi)
Modul:I18n (uredi)
Modul:I18n/complex date (uredi)
Modul:ISOdate (uredi)
Modul:If empty (uredi)
Modul:If preview (uredi)
Modul:If preview/configuration (uredi)
Modul:If preview/styles.css (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbar/styles.css (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:Niz (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Parameter validation (uredi)
Modul:Parameter validation/default config (uredi)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Separated entries (uredi)
Modul:Sources (uredi)
Modul:String (uredi)
Modul:TableTools (uredi)
Modul:Template wrapper (uredi)
Modul:Val (uredi)
Modul:Val/units (uredi)
Modul:Wikidata (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Wikidata/Places (uredi)
Modul:Wikidata/date (uredi)
Modul:Wikidata:Dictionary/P1464 (uredi)
Modul:Wikidata:Dictionary/P1465 (uredi)
Modul:WikidataCache/Q8962 (uredi)
Modul:WikidataIB (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:WikidataIB/i18n (uredi)
Modul:WikidataIB/nolinks (uredi)
Modul:WikidataIB/titleformats (uredi)
Modul:WikidataSelectors (uredi)

Vrnitev na James Prescott Joule.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/James_Prescott_Joule«