Zdenko Knez

Knez je leta 1923 diplomiral na dunajski Visoki šoli za svetovno trgovino. Prvo službo je opravljal v Amsterdamu, se 1925 vrnil domov, kjer se je zaposlil pri očetu Ivanu, veletrgovcu in podjetniku v Ljubljani. Kasneje se je osamosvojil, vodil trgovino z žitom in delal kot borzni posrednik Ljubljanske borze ter hkrati vodil Združene opekarne, reorganiziral in saniral je tovarno čevljev Peko v Tržiču. Leta 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau, po vrnitvi se je zaposlil pri Državnem revizijskem zavodu v Beogradu in nato kot računovodski strokovnjak pri raznih ministrstvih LRS. Od leta 1953 do 1959 je bil predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1983 se je odselil v Kanado.

Knez se je ukvaral predvsem z računovodstvom. O tem je objavil več knjig v slovenščini in srbohrvaščini, med njimi tudi: Osnovni kontni razpored (1948) in Knjigovodstvo osnovnih sredstev (1951). Uveljavil se je tudi kot strokovni prevajalec in stalni sodni tolmač, prevajal pa je tudi leposlovna dela.^[1] V Ljubljani je ustanovil Prevajalno pisarno.^[2]

• priimek Knez