Tolminc
Tolminc je slovenski trdi sir, z zaščitenim geografskim poreklom, narejen na območju Zgornjega Posočja.
| Tolminc | |
|---|---|
 | |
| Druga imena | Formaggio di Tolmino |
| Država izvora |  Slovenija |
| Regija | Posočje |
| Mesto | Tolmin |
| Izvor mleka | domače govedo |
| Pasterizacija | tradicionalno ne |
| Tekstura | srednje do zelo trd |
| Dimenzije | 23 do 27 cm (premer) 8 do 9 cm (višina) |
| Teža | 3,5 do 5 kg |
| Čas staranja | 1–15 mesecev, odvisno od variante |
| Certifikat | Zaščitena označba porekla |
Značilnosti
urediPremer okroglih hlebcev, Tolminci jih imenujejo kola, [1] visokih 8 do 9 cm, je 23 do 27 cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 3,5 in 5 kg. Skorja Tolminca je slamnato rumenkaste barve, čvrsta, gladka. Testo je rumenkaste barve, elastično, povezano, z redkimi enakomerno razporejenimi očesi, velikosti leče ali graha. Vonj sira je značilen in čist, okus pa sladko pikanten.
.jpg){kind=link}
Zgodovina
urediIzdelava sira tolminca v Zgornjem Posočju ima več kot 700-letno tradicijo, skupaj z začetki pašništva v visokogorskih planinah, ko je bilo sirarstvo edini način konzerviranja mleka.
Prvi zapisi o njem segajo v 13. stoletje, ko je bil sir v zapisih naveden kot enota naturalnega plačilnega sredstva za dajatve fevdalcem. 12. aprila 1756 je bil kot Formaggio di Tolmino - tolminski sir, zapisan na ceniku sirov v mestu Videm, katerega original hrani državni arhiv v Vidmu. [2] [1] Leta 1891 je na Tolminskem delovalo 18 mlekarskih in planšarskih zadrug, z glavno dejavnostjo predelavo mleka v sir in maslo ter prodajo mlečnih izdelkov, zlasti v Gorico, Čedad in Trst, [3] katerih nadaljnji razvoj pa je zapečatila prva svetovna vojna. K njegovi kakovosti so veliko prispevali različni sirarski mojstri, ki so proti koncu 19. stoletja pod okriljem Kmetijskega društva v Gorici prihajali na Tolminsko in učili domačine sodobnih sirarskih tehnologij. Med njimi naj omenimo predvsem Švicarja Tomaža Hitza.
Proizvodnja
urediTolminc izdelujejo iz surovega polnomastnega kravjega mleka, industrijsko pa iz toplotno obdelanega mleka. Tehnologija je povzeta po italijanskem siru Montasio.[1] Tolminski sir zorijo najmanj 60 dni, lahko pa tudi eno leto ali več.
Pridelava krme, prireja mleka in vsi tehnološki postopki morajo potekati na območju Zgornjega Posočja.
Zaščita označbe porekla
urediOriginalni sir Tolminc se označuje tudi s pripadajočim znakom Skupnosti za živilo z zaščiteno označbo porekla, ter z nacionalnim simbolom kakovosti.
Gastronomija
urediTolminc je odličen za narezke, tradicionalno ga uporabljajo pri pripravi frike, dobro zorjen pa je odličen tudi v omakah.
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 Orešnik Irena (2008). Obožujem sir. ČZD Kmečki glas. str. 60. COBISS 241223680.
- ↑ Fischione Alfonz (1998). Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Kmečki glas. str. 21. COBISS 75171328.
- ↑ Fischione Alfonz (1998). Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Kmečki glas. str. 24. COBISS 75171328.
Viri
uredi- Renčelj, Stanko (1995). Siri nekdaj in zdaj. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 51564544.
- Orešnik, Irena; Polak, Mojca (2008). Obožujem sir. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 241223680=.
- Slanovec, Tatjana (1982). Sirarstvo. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 13234689.
- Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. (angleško)
- Žagar, Vojko (2017). Tolminsko sirarstvo, tisočletna kultura. samozal., Tolmin. COBISS 292586496. ISBN 978-961-288-086-6.
- Fischione, Alfonz (1998). Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 75171328.
