Politične znanosti

Politične vede, kakor se poučujejo na dodiplomski ravni na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, so:

• teoretsko-analitska politologija,
• analiza politik in javna uprava (tudi primerjalne politike)
• mednarodni odnosi
• obramboslovje in
• evropske študije (interdisciplinarni študij)

Na mnogih drugih univerzah po svetu se politologija ne deli. Vendar najdemo tudi študijske smeri »politične psihologije«, »mednarodnega razvoja«, »političnih teorij«, »primerjalne politologije« itd.

Politologija ima pri definiciji svojega objekta raziskovanja, politike, v vsakem jeziku težave. Kajti le v angleščini je delitev jasna. Politika je namreč tripartitni pojem, sestavljen iz:

• »politics«: politični procesi, dejanja - pogajanja itd.
• »policy«: politične vsebine (politična polja) - zdravniška politika itd.
• »polity«: politična telesa (institucije, posamezniki) - parlamenti itd.

Za pionirja na področju politologije velja grški filozof Platon (»Država«).

Vendar se je politologija kot študijska smer uveljavila šele konec 19. stoletja, ko so bili ustanovljeni prvi oddelki na univerzah v severni Ameriki. V Evropi se je razvila v okviru »demokratične vzgoje« (torej v smislu denacifikacije) po drugi svetovni vojni. Tako se je najprej poučevala v Nemčiji, nato v Avstriji (kjer so prvi profesorji postali prvotno izučeni pravniki, teologi, zgodovinarji ipd.) in drugod.

Kmalu se je razvila šola behaviorizma. V tem kontekstu se je politologija oziroma celo družboslovje začelo zgledovat po naravoslovju. Tako so v politologijo prešli analitična strogost (tudi matematični modeli) ter metodološka rigoroznost (statistični procesi).

Žal javnost pogosto izenači politologa z politikom. Vendar moramo razlikovati med tema pojmoma: politik-javna oseba, ki se ukvarja s politiko oz. urejanjem javnih zadev, politolog pa se ukvarja s političnimi vprašanji na znanstvenem nivoju.

Pomembni predmeti raziskovanja so za politologijo predvsem: strukturni problemi demokracije, politične stranke, družbena gibanja, mednarodni odnosi, državne intervencije, gospodarska politika, javno mnenje, množični mediji, obnažanje volivcev ipd.

• seznam slovenskih politologov

• Dirk Berg-Schlosser und Ferdinand Müller-Rommel: Vergleichende Politikwissenschaften, 4. Auflage 2003 ISBN 3-8252-1391-9
• Dirk Berg-Schlosser und Theo Stammen: Einführung in die Politikwissenschaft, 7. Auflage, München 2003 ISBN 3-406-50495-7.
• Klaus von Beyme: Das politische System der Bundesrepublik Deutschland. Eine Einführung, 10. Auflage, Westdeutscher Verlag, Wiesbaden 2004 ISBN 3-531-33426-3.
• Wilhelm Bleek: Geschichte der Politikwissenschaft in Deutschland. Beck, München 2001 ISBN 3-406-49602-4
• Matthias Catón, Julia Leininger, Philip Stöver u. Claudia Zilla (Hrsg.): Politikwissenschaft im Beruf. Perspektiven für Politologinnen und Politologen. Lit, Münster 2005 ISBN 3-8258-8360-4
• Jürgen W. Falter u. Felix W. Wurm (Hrsg.): Politikwissenschaft in der Bundesrepublik Deutschland. Westdeutscher Verlag, Wiesbaden 2003 ISBN 3-531-13815-4
• Gerhard Göhler u. Bodo Zeuner (Hrsg.): Kontinuitäten und Brüche in der deutschen Politikwissenschaft. Nomos, Baden-Baden 1991
• Thomas Meyer: Was ist Politik?, Stuttgart 2002 ISBN 3-8252-2135-0
• Dieter Nohlen und Rainer-Olaf Schultze (Hrsg.): Lexikon der Politikwissenschaft. Theorien, Methoden, Begriffe. 2 Bände, 2. Auflage., Beck, München 2004 ISBN 3-406-51126-0 und ISBN 3-406-51127-9
• Werner J. Patzelt: Einführung in die Politikwissenschaft. Grundriss des Faches und studiumbegleitende Orientierung., 5. Auflage. Rothe, Passau 2003 ISBN 3-927575-95-X
• Wolfgang Rudzio: Das politische System der Bundesrepublik Deutschland, 6. Auflage, Leske und Budrich, Opladen 2003 ISBN 3-8252-1280-7