Bruto domači proizvod

Bruto domači proizvod (kratica BDP, ang. Gross domestic product, GDP) je merilo ekonomske aktivnosti in eden od kazalnikov gospodarske razvitosti države. Je številčni podatek, ki izraža, kolikšna je vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ustvarjenih na ekonomskem ozemlju posamezne države (običajno v enem letu), tj. koliko so ustvarili podjetja, država in gospodinjstva.

• »Proizvod« ali proizvodnja je tisto, kar je bilo ustvarjeno v določenem časovnem obdobju, in vrednost tega merimo.
• »Domači« pomeni, da je bila proizvodnja, ki jo merimo, ustvarjena na ekonomskem ozemlju države.
• »Bruto« pomeni, da ocena vrednosti vključuje potrošnjo stalnega kapitala (amortizacijo).

Če od bruto domačega proizvoda odštejemo vrednost potrošnje stalnega kapitala, dobimo neto domači proizvod. BDP ni merilo blaginje prebivalstva^[1].

Izračun

Na BDP ne gledamo le z vidika proizvodnje, ampak tudi z vidika izdatkov in dohodkov, ki jih imajo institucionalne enote. Zato se za izračun BDP uporabljajo tri metode. Rezultati, izračunani po vsaki od treh metod – proizvodni, izdatkovni in dohodkovni metodi –, so usklajeni.

• Proizvodna metoda: Bruto domači proizvod po proizvodni metodi je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah, povečani za davke na proizvode in zmanjšani za subvencije na proizvode. Bruto domači proizvod je tako enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domačih (rezidenčnih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode (davki na proizvode, zmanjšani za subvencije na proizvode).

• Izdatkovna metoda: Bruto domači proizvod po izdatkovni metodi je enak domači potrošnji in saldu menjave blaga in storitev s tujino (izvoz minus uvoz). Domačo potrošnjo sestavljajo izdatki za končno potrošnjo in bruto investicije.

• Dohodkovna metoda: Bruto domači proizvod po dohodkovni metodi je enak vsoti sredstev za zaposlene, neto davkov na proizvodnjo in uvoz (davki na proizvodnjo in uvoz minus subvencije na proizvodnjo) ter bruto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka^[2].

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) zagotavlja uradne statistike o nacionalnih računih v Sloveniji in izračunava tudi bruto domači proizvod na četrtletni in letni ravni.

Od leta 2004 se je BDP v Sloveniji realno najbolj zmanjšal na začetku velike gospodarske krize leta 2009, za 7,5 % (povprečje EU: za 4,3 %), drugi največji upad je sledil leta 2020, ob izbruhu pandemije covida-19, ko se je slovenski BDP zmanjšal za 4,2 % (na ravni EU za 5,6 %). Najvišja rast pa se je zgodila ob umirjanju pandemije leto pozneje, in sicer tako v Sloveniji (za 8,2 %) kot na ravni EU (za     6,0 %). Druga največja rast BDP-ja je bila v Sloveniji izmerjena leta 2007 (7,0 %), na EU-ravni pa leta 2006 (za 3,5 %). Leta 2023 je bila v Sloveniji rast 1,6-odstotna, v povprečju EU pa 0,4-odstotna. Slovenski BDP na prebivalca v tekočih cenah je znašal 29.753 EUR oz. več kot dvakrat toliko kot leta 2004, ko je obsegal 13.878 EUR. V povprečju EU je BDP na prebivalca leta 2004 znašal 21.180 EUR, leta 2023 pa 37.610 EUR oz. nekaj manj kot dvakrat toliko kot pred dvema desetletjema^[3].

Kazalnik BDP na prebivalca v standardih kupne moči

Izbira valute za izražanje rezultatov je dogovor (konvencija). V Eurostatovi primerjavi se rezultati izražajo v »valuti“, imenovani SKM. Gre za umetno, fiktivno valuto, ki je na ravni povprečja držav članic EU enaka enemu evru. Trenutno je 1 SKM na ravni EU-27 enak 1 evru. SKM ali “evro EU-27” je “valuta”, ki odraža povprečno raven cen v EU-27.

Podatki, izraženi v standardih kupne moči (SKM), odpravljajo razlike v ravni cen med državami in omogočajo smiselne primerjave obsega BDP med državami. Indeksi obsega na prebivalca kažejo relativni obseg BDP na prebivalca v SKM glede na izbrano povprečje oz. osnovo primerjave. Indeksi obsega se najpogosteje izražajo glede na povprečje EU, trenutno na EU-27 (EU-27 = 100). Če je indeks države višji od 100, je stopnja te države v BDP na prebivalca višja od povprečja v EU, in obratno. Indeks obsega BDP na prebivalca se najpogosteje prikazuje kot kazalnik gospodarske razvitosti posameznih držav in materialne blaginje njenega prebivalstva^[4].

Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči

Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v SKM je najpomembnejši sestavni del BDP; kazalnik odraža materialno blaginjo prebivalstva. Sestavljena je iz blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo. Vključuje namreč blago in storitve, ki jih za potrošnjo posameznikov kupijo in plačajo gospodinjstva, država ali nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.

Dejanska individualna potrošnja zajema poleg končne potrošnje gospodinjstev še izdatke za tiste storitve, ki jih gospodinjstva trošijo individualno, zagotavljajo in financirajo pa jih država in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (zdravstvene storitve in storitve izobraževanja)^[4].

Podatke o dejanski individualni potrošnji na prebivalca, izraženi v SKM, objavlja Eurostat. Po vrednosti tega kazalnika se je med državami EU v celotnem obdobju 2004–2022 najvišje uvrstil Luksemburg. Leta 2004 je standard kupne moči njegovih prebivalcev presegal povprečje EU za 68 %, leta 2022 pa za 38 %. Po drugi strani sta imeli leta 2004 najnižji standard Bolgarija in Romunija (40 % povprečja EU), leta 2022 pa Bolgarija (69 % povprečja EU). Kupna moč prebivalcev Slovenije je leta 2004 dosegla 82 % povprečja EU, leta 2022 pa 87 % (enako kot na Poljskem in Portugalskem)^[3].