Ibn aš-Šatir
Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir (arabsko ابن الشاطر), arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.
| Ibn aš-Šatir | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 1304 Damask |
| Smrt | 1375 |
| Poklic | matematik, astronom, astrolog |
Ibn aš-Šatir je deloval kot muvakit (موقت, religijski merilec časa) v Mošeji Omajadov v Damasku.
Njegova najpomembnejša astronomska razprava je bila Zadnje iskanje izboljšanja načel (Kitab nihajat al-sul fi tašin al-usul), v kateri je odločno prenovil ptolemejske modele gibanja Sonca, Lune in planetov. Uvedel je svoje neptolemejske modele, ki so izločili predstavo epicikla v modelu Osončja. Prek at-Tusijevega para je uvedel dodatne epicikle v planetnih modelih, po njegovem modelu so v Luninem modelu postali odveč ekscentri, epicikli in ekvant.[1]
Sklici
uredi- ↑ Saliba (1994), str. 233-234 in 240.
Viri
uredi- Saliba, George (1987), »Theory and Observation in Islamic Astronomy: The Work of Ibn al-Shatir of Damascus«, Journal for the History of Astronomy, 18: 35–43
- Saliba, George (1994), A History of Arabic Astronomy: Planetary Theories During the Golden Age of Islam, New York University Press, ISBN 0-8147-8023-7
