Grof

V poznem obdobju rimskega imperija se je latinski naziv comes s pomenom (cesarjev) 'spremljevalec' nanašal na visoki rang različnih dvorjanov in provincijskih uradnikov, bodisi vojaških ali administrativnih: predno je bil Anthemius imenovan za cesarja Zahoda leta 467, je bil vojaški comes zadolžen za utrjevanje obrambe na meji na Donavi [1].

Vojaški comes ali grofje v poznem rimskem imperiju in v germanskih kraljestvih, ki so mu sledili, so bili pogosto imenovani s strani kneza, kasneje pa s strani kralja. Na začetku so bili grofje v vojaški službi, ne sicer kot del premičnih enot, ampak naseljeni na določenem območju, za katerega so bili odgovorni - grofijah. Njihov glavni tekmec za oblast na tem območju je bil škof, čigar škofije so zajemale isto območje.

V mnogih germanskih in frankovskih kraljevinah v zgodnjem srednjem veku je bil grof lahko grof palatin, čigar pristojnost je izhajala neposredno iz kraljeve hiše, »palače«, v svojem izvornem pomenu sedeža oblasti in administracije.

Položaj grofov ali comes na začetku ni bil deden, vendar je z razvojem lokalnih centrov moči mnogim grofom uspelo svoj položaj narediti deden &mdash, čeprav ne vedno. Na primer v poljski kraljevini Piastov položaj komes ni bil deden, ker so posnemali zgodnjo merovinško inštitucijo. Ta položaj je kasneje izginil in ga ni več za časa Poljsko-litvanske unije, oziroma so ga nadomestile druge inštitucije. Šele po razdelitvi Poljske se je ponovno pojavil položaj »grofov«  kot nemška izpeljanka z nazivom hrabia.

Naziv grof so monarhi od 18. stoletja dalje pogosto podeljevali kot častni naziv za posebne zasluge, brez hkratne podelitve fevdalnega imetja (grofije).

Spodnji seznam izvorno temelji na Glosarju rodoslovja Glossary on Heraldica.org od Alexandra Krischniga. Moški obliki sledi ženska in, kjer je mogoče, še teritorialno območje.

• plemič
• plemstvo
• Grof (priimek)