Dijon
Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije[2], občina in prefektura departmaja Côte-d'Or. Danes je mesto poznano kot gastronomsko središče. V njegovi okolici se nahajajo znameniti burgundski vinogradi, prav tako poznana pa je tudi njegova gorčica. Leta 2021 je mesto imelo 159.346 prebivalcev.
Dijon | |
|---|---|
 | |
Lega  | |
   | |
| 47°19′23″N 5°2′31″E / 47.32306°N 5.04194°E | |
| Država | Francija |
| Regija | Burgundija-Franche-Comté |
| Departma | Côte-d'Or |
| Okrožje | Dijon |
| Kanton | Dijon-1, 2, 3, 4, 5 in 6 |
| Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Veliki Dijon |
| Upravljanje | |
| • Župan (2015–2020) | François Rebsamen (Socialistična stranka) |
| Površina 1 | 40,41 km2 |
| Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 159.346 |
| • Gostota | 3.900 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 21231 /21000 |
| Nadmorska višina | 220–410 m (povp. 245 m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Geografija
urediMesto leži ob Burgundskem kanalu in manjših rekah Ouche in Suzon; slednja teče pod zemljo.
Uprava
uredi
Dijon je sedež šestih kantonov[3]:
- Dijon-1 (del občine Dijon),
- Dijon-2 (del občine Dijon),
- Dijon-3 (del občine Dijon),
- Dijon-4 (del občine Dijon),
- Dijon-5 (del občine Dijon),
- Dijon-6 (del občine Dijon in Corcelles-les-Monts, Flavignerot).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Auxonne, Chenôve, Fontaine-Française, Fontaine-lès-Dijon, Genlis, Gevrey-Chambertin, Grancey-le-Château-Neuvelle, Is-sur-Tille, Mirebeau-sur-Bèze, Pontailler-sur-Saône, Saint-Seine-l'Abbaye, Selongey in Sombernon s 361.844 prebivalci (2016) in površino 2.808,2 km².
Zgodovina
urediDijon je nastal kot rimska naselbina Castrum Divionense na območju keltskega plemena Lingones, na poti med Lyonom in Mainzem. Krščanstvo je po ustnem izročilu prišlo v te kraje v 3. stoletju s sv. Benignusom, kasnejšim mestnim zavetnikom. Po popolnem unčenju mesta v požaru leta 1137 je bil kmalu zatem obnovljen ter kasneje postal prestolnica Burgundskega vojvodstva (1384). V tem času je postal izjemno bogat in vpliven. Po njegovi pripojitvi k francoski kroni leta 1477 je ostal sedež province, v katerem se je zbiral parlament. Od 1722 se v njem nahaja tudi univerza. Njegov gospodarski pomen se je dvignil z začetkom izkoriščanja rudnih bogastev kot tudi z izgradnjo kanala skozi Burgundijo in železniške proge med Lyonom in Parizom. Mesto je bilo med drugo svetovno vojno bombardirano, kasneje pa okupirano s strani nemške armade (1940-11. september 1944).
Pobratena mesta
urediDijon je pobraten z:[4]
- Białystok, Poljska, od 1996
- Cluj-Napoca, Romunija
- Chefchaouen, Moroko
- Dakar, Senegal
- Dallas, ZDA, od 1957
- Guimarães, Portugalska
- Mainz, Nemčija, od 1958
- Praga, Češka
- Reggio Emilia, Italija, od 1963
- Skopje, Severna Makedonija, od 1961
- Volgograd, Rusija, od 1960
- York, Združeno kraljestvo, od 1953
Šport
urediV mestu je med letoma 1927 in 1946 potekala dirka za Veliko nagrado Burgundije. Na dirkališ��u Dijon-Prenois v bližini Dijona je med letoma 1974 in 1984 petkrat potekala prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Francije, leta 1975 neprvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice, leta 1982 pa prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice.
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
- ↑ »La carte à 13 régions définitivement adoptée« (v francoščini). Le Monde. Agence France-Presse. 17. december 2014. Pridobljeno 13. januarja 2015.
- ↑ »Décret n° 2014-175 du 18 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département de la Côte-d'Or | Legifrance«. Pridobljeno 13. junija 2017.
- ↑ »Villes partenaires«. dijon.fr (v francoščini). Dijon. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2017. Pridobljeno 12. novembra 2019.
Zunanje povezave
uredi- Uradna stran (francosko)
- turizem