Božična delavnica okoli Božiča zapira svoja vrata in se vsako leto ponovno vrača tam nekje na jesen. Zatorej ta mini album kar tukaj. V decembru sem naredila kar nekaj albumov, pa je samo eden ostal doma. Tisti nedokončan(zgolj izdelana osnova, brez vseh dodatkov), ki ga bo morala narediti kar hčera sama, saj je bil namenjen njej za darilo.
Nekaj teh papirjev sem že uporabila v enem izmed albumov. Tisti je bil kuvertni. In navkljub temu, da mu je tale navidez rahlo podoben, le ta sploh ni kuvertni.
Na spletu lahko najdete nešteto albumčkov, ki so narejeni iz enega samega lista. Praviloma so to albumi narejeni iz 12x12 inčev velikih listov. Ker pa sem takšne že delala(tudi sedaj je na mizi eden od njih), sem tokrat poizkusila z večjo velikostjo papirja, ki sem ga preprosto odrezala s skalpelom na velikost, ki sem jo želela. Tako je moja osnova velika 50x50cm in končna velikost albuma je 13x13cm.
Sploh ni bilo tako težko, kot sem sprva mislila da bo. Le malo več prostora potrebuješ, malo več reztezanja rok sem ter tja.
Ker imam doma že narejene zimske fotografije naših palčkov malčkov, je bil sprva namenjen le tem. Vendar pa sem kasneje ugotovila, da razpored fotografij kot tak ne ustreza mojim načrtom. Zato bo moral nastati nek drug sneženi album, kjer bodo fotografije lahko tako, kot sem si zamislila.
Pravzaprav je ideja že izoblikovana in materiali pripravljeni. Če je bil prvi kuvertni in tale zložen, bo naslednji iz vrečk. Jap!!!!
Le teh že dolgo nisem uporabljala.

Kogar zanima več okoli albumov in mu je moje kvačkanje besed tule na blogu odveč, pa naj povem, da sem na vrhu dodala nov jeziček, novo  stran - z naslovom ALBUMI, kjer bom shranjevala povezave samo do fotografij posameznega albuma. Nekaj jih je že dodanih, nekaj jih še bom, saj so moje fotografije raztrešene tu in tam. Le kdo neki bi jih vse našel?

Leto se počasi približuje koncu in moram priznati, da me letos ne zajema kakšno posebno vzdušje. Nekako se me ne dotakne in ne dotakne ali pa se me je mogoče druga leta preveč. Kdo bi vedel? Skratka živim v nekih ustaljenih in umirjenih tirnicah in kar tri dni sem se pripravljala, da sem se spravila do trgovine v mesto. Pa še to je bil temu kriv kdo drug kot ........ pomanjkanje določenega materiala za delo. Tega pa v naši mini vaški trgovini nimajo. Še svinčnika ne premorejo, kaj šele kaj drugega. Sicer sem planirala dopoldanski obisk Ljubljane (ker določene materiale lahko dobim le takrat), pa je še ta odpadla zaradi bolezni.

Sama sem sicer že dobro (če izvzamem nenavdušenje, nekakšno otopelost .... tako duševno, kot telesno), vendar mi ni bilo niti malo do tega, da bi sama stopicljlala po Ljubljani, z enega na drugi konec.
In tako se prekladam sem ter tja, kuham čaje in pripravim kakšen lahek obrok. Vsi smo v teh dneh nekako nedovzetni za kakšne močnejše obroke.  Pospravim kako malenkost (bljak in bljak, ampak 1x po novem letu bo res treba pljunit v roke!) in se sprehodim do delavnice, pa ....
Malo tega, malo onega te dni prihaja izpod mojih prstov in nekako je prav težko zbrati dovolj energije, da določeno stvar dokončam.
Tile Viola Cofki so ena od nekako dokončanih reči. Po naročilu hčere, ki se je do takrat, ko sem uspela spravit skupaj, že premislila in izbrala enega od drugih polizdelkov, tega pa naročila v prikrojeni, zmanjšani verziji (se tudi ona mora prilagajat fotkam).
Iz serije kuvertnih albumov, velik 11x11 cm, s šestimi zgornjimi vstavnimi žepki.

Dokler ne gre iz rok, se ne sme pokazati. Praviloma, oz. takrat, kadar gre za ljudi, ki mogoče kukajo tudi po naših blogih. Prvo pa bi se rada vsem zahvalila za dobre želje v Božični delavnici. Sem bolje, pa ne še dobro. Ob jutrih še vedno težko vstanem, glede na to, da sem bila prej bolj nočni ptič, ki je začenjal nov dan tam nekje okoli četrte ure. Sedaj pa kar nekako poležim do šeste , pol sedme.
Pri tem kompletu sem se odločila za črno -rdeče-belo kombinacijo. Preprosto sem se zgolj prilagodila fotografiji. Hčera je sprva želela okroglo fotografijo, vendar bi se spodnji del fotografije precej izgubil, zato takšna oblika kot je(obrisala sem nek kolut cvetličarskega traku).
Tale druga pa je bila narejena 1,2,3 ... bi lahko človek rekel. Obdarovanka nas je presenetila s prezgodnjim prihodom, pa se jo je malo zamotilo, da sem hitro scoprala skupaj iz popolne nule. Zato je tudi mogoče malo bolj prazna.

Izogibati se dodatkom, poiskati prave barve, vzorčke...... je včasih prava umetnost, ko delamo zanj -predstavnika moškega spola.
No, pri meni je nastalo tole. Bistvo je sam album, tista škatlica z dobrotami pa je samo za povrhu, saj prazen album na začetku izgleda nekako pusto, neosebno.

Nekaj fotografij preproste notranjosti. To je spet kuvertni album in z zgornjimi krogi se izvlečejo listi za fotografije in / ali tekst.

Eno mini naročilce. Tako preprosto, luštno in hitro narejeno. 
Za pasjo lastnico....
...in mačjo lastnico.
Narejeno s pravokotničkom za tekst, tako kot je želela naročnica. In ker se je nekaj mudilo z dostavo, je Marika mačku pozabila pobarvat pentljo. Se naredi.

Na hitro narejeno. Že z barvnim izborom sem imela težave. Nekaj pa tudi s samo izvedbo, saj bi jaz imela drugače in ne takole. Ampak..... V božičnem navalu ni bilo kaj dosti časa za premišljevanje in iskanje novih idej.
Na koncu sem bila zgolj samo vesela, da mi je uspelo spravit skupaj. In seveda ugodit želji naročnice.
Pri tej sem uporabila potiskan transparentni papir.
Pri drugi pa nek "free" papir iz neta. So fina takšna mini naročilca, da porabiš papirje, ki nekako obležijo, saj ponavadi rada delam več izdelkov hkrati in pri njih zgolj spreminjam postavitve.

Ja, sredi zime sem se odločila delati tale album.

Malce neobičajno, saj ga niti ne potrebujem, nihče ga ni naročil, nikomur ga ne mislim pokloniti, samo ...... preprosto sem ga morala narediti.

In kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Načelo, ki se ga sicer ne držim prav pogosto, ampak tu sem pač izkoristila to besedno zvezo (beri: napeljala vodo na svoj mlin), vse postavila na stranski tir (beri: nekam na rob mize, bližnje police....preprosto kar nekam).

Te kuverte sem imela že več kot leto dni. Ali pa tam nekje. Pa si še nikoli nisem vzela toliko časa, da bi iz njih načrtovala nek album. In ker je bil preklop iz novoletnega malček težak, nisem prav nič komplicirala, ampak se poslužila oblike, ki sem jo uporabljala že pri manjših kuvertah (tistih klasične velikosti) in iz njih naredila kar nekaj takšnih (tako skupaj sestavljenih) albumov.








 

Sredi bele zime (pa čeprav še ne prave koledarske) bo nekdo prejel darilce.
Malo večja kuverta....
... in v njej voščilnica, ki jo nekateri poimeneujejo "vrata".
Oboje je le kamuflaža za pravo darilo.
Vse skupaj je nekje v velikosti malega zvezka.
Razprta notranjost.